VSL sklep I Cp 74/2011

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklepi se razveljavijo in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

S sklepom z dne 12. 12. 2008 je sodišče prve stopnje ustavilo postopek, ker je štelo, da je tožba umaknjena, saj stranki v štirih mesecih od dne, ko je nastalo mirovanje (to je od 27. 06. 2008), nista predlagali nadaljevanja postopka.

S sklepom z dne 07. 01. 2009 je sodišče tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki plačati 8.844,45 EUR pravdnih stroškov.

S sklepom z dne 14. 09. 2009 pa je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo z dne 12. 02. 2009, ki jo je vložila MB, ker v danem roku 8 dni ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

Zoper sklepe se v več različnih vlogah pritožujeta dediča prvotnega tožnika - MB in BB. Ta sta v tem postopku enotna sospornika (196. člen ZPP).

V vlogi z dne 12. 02. 2009 MB navaja, da je bil njen oče JB zaradi težke bolezni od 13. 10. 2008 dalje drugič hospitaliziran na G; od tam pa 13. 11. 2008 z reševalnim vozilom pripeljan v Dom starejših občanov SG. Zato že dalj časa ni mogel več urejati svojih zadev. Tudi pošte, ki jo je prejel 31. 01. 2009, zaradi slabega zdravstvenega stanja ni mogel podpisati, niti prebrati. M prosi sodišče, da se postopek ne prekine ter da se sklep z dne 12. 12. 2008 ne upošteva.

V pritožbi z dne 05. 09. 2009 ponovno pojasnjuje, kako hudo je bilo tožnikovo zdravstveno stanje ter sporoča, da je 26. 04. 2009 umrl. Navede še, da je bila ona pooblaščena za urejanje zadev zanj ter da je med obiskom očeta v Domu med revijami našla pošto, ki se je navezovala na sporno zadevo. Ker je bil oče v slabem stanju, ona pa ni poznala zadeve, je pisala sodišču, da razveljavi sklep z dne 12. 12. 2008. Pojasnila je tudi, da sta ona in njen brat BB dediča po njunem očetu, ki želita, da se postopek zoper dolžnico nadaljuje in zato prosi sodišče, da se situacija v zvezi z boleznijo njunega očeta upošteva.

Iz istega razloga se MB in BB pritožujeta tudi zoper sklep z dne 07. 01. 2009 ter dodajata, da je tudi izvedenec psihiatrične stroke ugotovil, da je bil njun oče zelo bolan in da je bil procesno nesposoben od 13. 10. 2008 dalje. Zato njun oče ni bil spodoben predlagati nadaljevanja postopka. Pritožnika pa nista živela z njim in tudi nista imela vpogleda v njegove zadeve v zvezi s to pravdo. Do dokumentacije sta prišla šele po končanem zapuščinskem postopku. Ker ugotavljata, da tožena stranka še vedno ni predala certifikatov za oz. umetnine, ki jih je kupil njun oče ter da določenih predmetov, kljub plačilu, nikoli ni prejel, želita nadaljevati postopek.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbe in predlagala, da jih sodišče druge stopnje zavrže oziroma zavrne.

Pritožbe so utemeljene.

Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba (1. odstavek 76. člena ZPP). Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (1. odstavek 77. člena ZPP). Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, pa zastopa njen zakoniti zastopnik (1. odstavek 78. člena ZPP). Sposobnost biti stranka in procesna (pravdna) sposobnost sta procesni predpostavki, na obstoj katerih mora sodišče v skladu z 80. členom ZPP paziti po uradni dolžnosti. Obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti se sicer domneva, a če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, je treba o njenem (ne)obstoju odločiti s stopnjo zanesljivosti.

V konkretnem primeru so podatki, ki jih je prejelo sodišče, zapisane na vročilnicah (da naslovnik težko piše, da ne more zapisati datuma), kot tudi vloga MB z dne 12. 02. 2009 (kjer je navedla, da tožnik že dalj časa ni spodoben urejati svojih zadev, da ga zdravi tudi psihiater…) porajali hud dvom v tožnikovo procesno sposobnost. Sodišče prve stopnje je postavilo sodnega izvedenca za psihiatrijo DŽ. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je bil tožnik najmanj eno leto pred smrtjo v zelo slabem zdravstvenem stanju. Bil je praktično nepokreten in tudi duševno prizadet zaradi ciroze jeter, sladkorne bolezni, anemije in posledične portosistemske encefalopatije. Kazal je tudi znake psihoorganskega sindroma z motnjami spomina, orientacije in drugimi kognitivnimi motnjami. Zavest je občasno nihala od somnolence in zmedenosti do kome. Izvedenec zaključuje, da se je 13. 10. 2008 pri tožniku razvila toksična encefalopatija, ki je tako okrnila njegovo sposobnost razumevanja in oblikovanja volje, da ni bil več sposoben urejati svojih stvari in skrbeti zase. Na podlagi ugotovitev izvedenca sodišče ugotavlja, da sedaj že pokojni tožnik JB najkasneje od 13. 10. 2008 dalje ni imel več procesne spodobnosti.

V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP je bil torej postopek v tej zadevi prekinjen že od 13. 10. 2008, ko je tožnik izgubil pravdno sposobnost (saj v pravdi že od leta 2005 ni imel pooblaščenca), in ne šele od njegove smrti 26. 4. 2009.

Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (1. odstavek 207. člena ZPP). V primeru, ko stranka izgubi procesno sposobnost, se postopek nadaljuje, ko se ji postavi zakoniti zastopnik (v skladu z 78. členom ZPP) oziroma začasni zastopnik (v skladu z 82. členom ZPP) ter ga ta prevzame ali ko ga sodišče povabi v pravdo. V primeru, ko stranka umre pa, ko ga prevzamejo dediči ali ko jih sodišče povabi v pravdo (1. odstavek 208. člena ZPP).

Ker je bil postopek v skladu s 1. odstavkom 205. člena ZPP prekinjen, od 13. 10. 2008 ni tekel štirimesečni rok iz 3. odstavka 210. člena ZPP za vložitev predloga za nadaljevanje mirujočega postopka (saj bi se ta iztekel šele 27. 10. 2008, ko tožnik ni bil več procesno sposoben), kot tudi ne rok za vložitev pravnega sredstva zoper sklep o ustavitvi postopka z dne 12. 12. 2008. Tožniku ni bil postavljen niti zakoniti niti začasni zastopnik.

Ker je 26. 04. 2009 tožnik umrl, se v skladu s 1. odstavkom 208. člena ZPP postopek nadaljuje, ko ga prevzamejo njegovi dediči ali ko jih sodnik povabi v pravdo. V vlogi z dne 05. 09. 2009 je dedinja MB sporočila sodišču, da sta tožnikova dediča MB in BB. To potrjuje tudi pravnomočni sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Škofji Loki D 122/2009 z dne 30. 06. 2009.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 03. 2010 ugotovilo, da je dedinja po pokojnem JB MB prevzela pravdo že z vlogo z dne 12. 02. 2009, kar pa ne drži. JB je bil namreč takrat še živ, zato dedinja še ni mogla prevzeti postopka.

Vlogo MB bi moralo sodišče šteti kot obvestilo o pomembni procesni okoliščini - zdravstvenem stanju tožnika, na katero bi se moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti odzvati in preveriti procesno sposobnost. Ni pa bilo razloga za zavrženje navedene vloge, saj ni šlo za vlogo stranke, temveč za obvestilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 09. 2009 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

MB je postopek prevzela z vlogo z dne 05. 09. 2009, ki jo je sodišče prejelo 06. 10. 2009 ter predstavlja tako pritožbo zoper sklep o zavrženju vloge z dne 12. 02. 2009 kot pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka. Glede na določbo 196. člena ZPP se vložitev pritožbe razteza tudi na drugega dediča, BB, ki je postopek sicer prevzel 13. 003. 2010, ko mu je sodišče vročilo sklep z dne 11. 03. 2010.

Ker je postal tožnik pravdno nesposoben še pred iztekom štirimesečnega roka iz 3. odstavka 210. člena ZPP, v katerem bi lahko predlagal nadaljevanje mirujočega postopka, je sklep o ustavitvi postopka z dne 12. 12. 2008, materialnopravno napačen. Dediča pa sta nadaljevanje postopka po tem, ko se je postopek nadaljeval (MB že prej) oz. po tem, ko sta prejela sklep o ustavitvi postopka, pravočasno predlagala. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 12. 2008 razveljavilo ( 3. točka 365. člena ZPP).

Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep z dne 12. 12. 2008, s katerim je sodišče ustavilo postopek, je utemeljena tudi pritožba zoper sklep z dne 07. 01. 2009, s katerim je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke, saj je s tem odpadla podlaga za tako odločitev (3. točka 365. člena ZPP).

V skladu z določilom 3. in 4. odstavka 165. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.