VSL sodba I Cp 4285/2010

1. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

2. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbena zahtevka, da je toženec dolžan izročiti tožnici v posest in najem, v skladu z najemno pogodbo z dne 13. 09. 2004, (natančno določeno) enosobno stanovanje št. 2 na lokaciji Š. p. 3, L. in da je toženec tožnici dolžan plačati njene pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo (1. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) in tožnici naložilo, da je dolžna tožencu (v roku 15 dni) plačati 179,69 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (2. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje).

2Zoper sodbo se je pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena ZPP) in sodišču druge stopnje predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navedla je, da je tožbo zoper toženca vložila, še preden je ta zadevno stanovanje v slabi veri prodal, saj je vedel, da bi moral po izvedeni adaptaciji to stanovanje v skladu z najemno pogodbo izročiti v najem tožnici, ki še vedno v skladu s pogodbo plačuje najemnino. Toženec je torej dolžan izpolniti obveznost po veljavni najemni pogodbi, saj sta v pogodbenem odnosu še vedno obe pravdni stranki, tožnica kot najemnica in toženec kot najemodajalec in je tako toženec v pravdi stvarno pravno aktivno legitimirana stranka in torej sodišče napačno razloguje, da toženec ni pasivno legitimiran. Četudi je toženec stanovanje prodal s prodajno pogodbo, je s tem vstopil v obligacijsko razmerje s tretjo osebo, kupcem, ki pa ni v obligacijskem (pogodbenem) razmerju s tožnico.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnemu razlogovanju sodišča prve stopnje, da zaradi dejstva odsvojitve predmeta najema toženec ni več materialnopravni zavezanec po najemni pogodbi (z dne 13. 09. 2004) ter upoštevajoč določila 107. člena Stanovanjskega zakona (1) toženec v zadevi ni pasivno legitimiran. Pritožbene navedbe, ki navedenemu stališču nasprotujejo, niso utemeljene.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede vložitve tožbe, saj je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je bila tožba tožencu pravilno vročena šele, ko je slednji predmet najema že prodal in torej ni mogoče uporabiti določbe 190. člena Zakona o pravdnem postopku (2) (ob upoštevanju določbe prvega odstavka 189. člena ZPP, da se pravda začne z vročitvijo tožbe nasprotni stranki).

Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobene od očitanih kršitev ali kakšne od kršitev postopka, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

5Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Uradni list RS, št. 69/2003, s spremembami in dopolnitvami.

(2) Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.