VSRS Sklep X Ips 395/2009

I. Revizija se zavrže.
II. Revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka – revidentka vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1.

2Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da se ta zavrže zaradi nedovoljenosti, podrejeno pa, da se ta zavrne kot neutemeljena in navede razloge za to.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: Agencija) z dne 13. 4. 2007. Z navedeno odločbo je Agencija na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah – ZEKom (Ur. l. RS, št. 43/24 in 86/204) odločila, da je revidentka na upoštevnem trgu „Zaključevanje govornih klicev v posamičnih javnih mobilnih omrežjih (medoperaterski trg)“ operater s pomembno tržno močjo - v nadaljevanju: OPTM (1. točka izreka), ji naložila obveznosti (dopustitev operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe, enako obravnavanje, zagotavljanje preglednosti, cenovni nadzor in stroškovno računovodstvo ter ločitev računovodskih evidenc; 2. - 6. točka izreka), razveljavila svojo odločbo z dne 20. 1. 2006 (7. točka izreka), in ugotovila, da v tem upravnem postopku stroški postopka niso nastali (8. točka izreka).

5Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanja: ali daje Splošni akt o določitvi upoštevnih trgov (Ur. l. RS, št. 77/2004; v nadaljevanju: Splošni akt) Agenciji zadostno in zakonito podlago, da z analizo upoštevnih trgov upoštevni trg podrobneje določi; ali namena analize zaradi ugotovitve vsakokratnega stanja konkurence na obravnavanem trgu ne bi bilo mogoče doseči, če bi bil trg (določljivo) opredeljen v Splošnem aktu; ali je postopek javne obravnave ugotovitev analize in predlaganih regulativnih ukrepov upravni postopek in ali je zadoščeno postopkovnim pravilom upravnega postopka, če je udeleženec postopka javne obravnave analize in postopka izdaje odločbe o določitvi statusa OPTM z določitvijo obveznosti, seznanjen le z analizo kot rezultatom ugotovitve stanja konkurence, ne pa s podatki, izračuni, dokumentacijo in drugimi listinami, ki so podlaga za ugotovitve, razvidne iz same analize.

8Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanja, ki jih revidentka izpostavlja kot pomembna pravna vprašanja, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se namreč vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, ne šteje za pomembno pravno vprašanje (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 435/2007, X Ips 743/2007, X Ips 6/2008, X Ips 47/2009).

9Glede na vsebino obravnavane zadeve je kot prvo pomembno pravno vprašanje v tej zadevi izpostavljeno vprašanje dopustnosti podrobnejše določitve upoštevnega trga, ki je sicer določen s Splošnim aktom o določitvi upoštevnih trgov (Ur. l. RS, št. 77/2001; v nadaljevanju: Splošni akt), z analizo upoštevnih trgov, ob upoštevanju namena te analize. Vrhovno sodišče je o tem vprašanju že zavzelo stališče, od katerega izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa, in sicer, da iz 21. člena ZEKom, ki pri izdelavi analize v drugem odstavku predvideva uporabo Smernic Komisije, te pa med drugim vsebujejo tudi metodologijo za opredelitev trga produktov in storitev, izhaja, da Agencija z analizo podrobneje opredeli upoštevni trg, ki je s Splošnim aktom že določljivo opredeljen. Normativno vsebino trga daje namreč vsakokratna statistična obdelava in analiziranje relevantnih podatkov v skladu s pravili konkurenčnopravne, telekomunikacijske in ekonomske stroke, saj gre za področje, za katerega so značilne stalne inovacije in tehnološko zbliževanje. Zato bi bila preveč podrobna opredelitev upoštevnega trga v Splošnem aktu v nasprotju z namenom zagotavljanja konkurence po ZEKom (sodba Vrhovnega sodišča X Ips 492/2008 z dne 30. 12. 2010).

10Drugo pravno vprašanje, ki ga kot pomembno uveljavlja revidentka, je vprašanje procesnega položaja in s tem povezanih pravic v postopku priprave analize upoštevnih trgov po 21. členu ZEKom operaterja, ki mu je bil status OPTM določen v upravnem postopku določitve OPTM in v zvezi s tem naložene obveznosti na podlagi izsledkov predhodno opravljene analize. Tudi o tem vprašanju je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa, in sicer, da operater zaradi statusa OPTM, ki mu je bil določen v upravnem postopku določitve OPTM na podlagi izsledkov analize, v postopku priprave analize nima položaja stranke v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, saj tudi analiza ni upravni akt, pripravlja pa jo Agencija kot regulatorni organ. Vendar pa to ne pomeni, da operater v upravnem postopku določitve OPTM, če to zahteva in izkaže pravni interes, nima možnosti vpogleda v bistvene dokumente, listine in metodologije kot podlage za analizo (če ne gre za posebej izključene kategorije podatkov), če so ti podlaga za naložene ukrepe in izkaže, da so napačni oziroma so bili napačno uporabljeni, zaradi česar so nepravilni tudi ukrepi. Izvedba analize namreč predstavlja strokovno-analitično fazo, v kateri Agencija statistično obdela pridobljene podatke o razmerah na trgu v skladu s pravili konkurenčnopravne, telekomunikacijske ter ekonomske stroke, in ki se izvede po postopku javnega posvetovanja v skladu s 95. členom ZEKom, ki predstavlja posebno obliko postopka sodelovanja javnosti pri sprejemanju regulatornih odločitev Agencije (sodba Vrhovnega sodišča X Ips 492/2008 z dne 30. 12. 2010).

11Ker v obravnavani zadevi ne gre za pomembno pravno vprašanje, revidentka glede na navedeno ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

12Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).