VSRS Sklep I Up 359/2010

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo tožnikov zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Maribor z dne 23. 3. 2009, o dovolitvi izvršbe (1. točka izreka) ter posledično zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka). S sklepom z dne 23. 3. 2009 je prvostopni organ odločil, da je postala odločba urbanistične inšpekcije z dne 6. 12. 2000, s katero je bila tožnikoma naložena odstranitev tam navedenega objekta, izvršljiva dne 10. 12. 2000, in da se dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka) ter da morata tožnika naloženo obveznost (odstranitev navedenega objekta in vzpostavitev v prvotno stanje) izvršiti do 18. 5. 2009, sicer bo izvršbo opravil pooblaščen izvajalec (2. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo z dne 14. 7. 2009 pritožbo tožnikov zoper navedeni sklep zavrnila, popravila je le datum izvršljivosti tako, da se glasi 9. 1. 2001.

2Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu določbe 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je tožbo zavrglo. Ker pa s tem ni več izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi, je zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

3Tožnika v pritožbi zoper 1. točko izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje navajata, da jo vlagata zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo njunih navedb glede pogojev za gradnjo enostavnih objektov ter ni upoštevalo določb 33. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Iz tega pravilnika namreč izhaja, da objekt, zgrajen na parc. št. 15 k. o. ..., ni črna gradnja. Pritožbeno sodišče pa naj se opredeli še do odločbe geodetske uprave z dne 6. 7. 2009, s katero so nekatere parcele ukinjene ter so nastale nove parcele. Predlagata tudi povrnitev stroškov tega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi tožnika izpodbijata sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je na podlagi prvega odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP izdal organ, pristojen za izvršbo. Stališče sodišča prve stopnje, da tak sklep o izvršbi ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno. S tem sklepom namreč ni odločeno meritorno oziroma ni poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnikov. Vsebinsko odločitev o njuni pravici, obveznosti in posledično pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov, to je inšpekcijska odločba z dne 6. 12. 2000, s katero jima je bila naložena obveznost odstranitve spornega objekta. S sklepom o dovolitvi izvršbe pa se ta obveznost le prisilno izvršuje, ker tožnika naloženega ukrepa nista izvršila sama.

6Z izpodbijanim sklepom je tako upravni organ prve stopnje le ugotovil, da je odločba, izdana v inšpekcijskem postopku (izvršilni naslov), s katero je bila tožnikoma naložena obveznost odstranitve nezakonito zgrajenega objekta, postala izvršljiva, ker nista sama opravila naloženega dejanja, in dovolil izvršbo, s čemer pa ni posegel v nobeno njuno pravico, obveznost ali pravno korist.

7Tožnika v pritožbi ne zatrjujeta, da bi sporni objekt odstranila in bi bila zato izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe neutemeljena. Njun ugovor, da sporni objekt ni črna gradnja, pa ne more biti predmet presoje v tem postopku, pač pa bi ga lahko uveljavljala v postopku izdaje inšpekcijske odločbe. Prav tako se v tem postopku ne moreta uspešno sklicevati na odločbo geodetske uprave z dne 6. 7. 2009 o ukinitvi nekaterih parcel ter oblikovanju novih. Navedeni ugovori tako ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

8Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Po citirani določbi se v upravnem sporu sicer lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te pa izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba, ker inšpekcijska zavezanca ne spoštujeta odrejenih obveznosti, ne sodi.

9Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

10Tožnika s pritožbo nista uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1 sama trpita svoje stroške tega pritožbenega postopka.