VSL sklep I Cp 170/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se zahteva udeležencev za izdajo kopije listin, vloženih v Dn. št. 2007/2009, ne odobri (pravilno: se zavrne). Prvostopenjsko sodišče je navedlo, da udeleženca nista izkazala upravičenega interesa za prepis listin, saj pri nepremičninah, na katere se zahtevana listina nanaša, ni vpisana nobena pravica pokojnega R. H., predlagatelja pa tudi nista „stranki v postopku oziroma v zahtevanih listinah“.

Predlagatelja sta proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, oziroma ga spremeni tako, da dovoli vpogled v zahtevane listine. Navajata, da je bil pokojni lastnik nepremičnin, na katere se nanaša sodna poravnava Okrožnega sodišča v Krškem z dne 7.3.2008, opr. št. P 168/2007-13. Pokojni v izogib poplačila svojih dolgov ni poskrbel za vpis lastninske pravice na teh nepremičninah na svoje ime. Nepremičnine, katerih zemljiškoknjižni lastnik je J. H. do celote, predstavljajo skupno premoženje do ½, ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze s pokojnim. Navajata, da nameravata vložiti ustrezno tožbo za ugotovitev skupnega premoženja zakoncev z zahtevkom, da polovica tega premoženja sodi v zapuščino po pokojnem R. H..

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 1. odstavka 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Absolutna javnost velja za glavno knjigo, ne pa tudi za zbirko listin. Listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiško knjigo, so javne pod pogoji, ki jih določa zakon. Pogoji, ki jih določa zakon za vpogled v zbirko listin, so opredeljeni v 196. členu ZZK-1. Po navedenem določilu je treba izkazati upravičen interes za vpogled v zbirko listin oziroma za izdajo prepisa listine. Nedvomno je izkazan upravičen interes, če listina vpliva na pravni položaj vlagatelja zahteve oziroma predlagateljev v sodnih postopkih. Temu interesu pa stoji nasproti tudi interes posameznika, da se zavaruje njegova zasebnost z omejeno dostopnostjo do osebnih podatkov. Tako je v 2. odstavku 199. člena ZZK-1 določeno, da nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic, na katerikoli nepremičnini. Omogočitev vpogleda v zbirko listin je zato omejena tudi z navedeno določbo. V primeru, kot je obravnavani, ko sta predlagatelja po njunih trditvah upnika pokojnega R. H. oziroma njegovih dedičev, bi imela glede na določbo 1. alinee 3. odstavka 199. člena ZZK-1 pravico do vpogleda in izpisa podatkov o lastništvu nepremičnin, na katere se nanaša omenjena sodna poravnava, če bi svojo terjatev dokazala z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo proti dediču oziroma z drugimi listinami oziroma dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti njim. Takih listin pa predlagatelja nista predložila. Njuno pritožbo je bilo zato treba zavrniti, čeprav iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje in potrditi sklep zemljiškoknjižne sodnice (2. točka 3. odstavka161. člena ZZK-1).