199. člen ZZK-1

Zahteva prizadete stranke, v zvezi s katero je bila izdana izpodbijana odločba, se nanaša na podatke, katere nepremičnine ima določena oseba v lasti. To pomeni, da se ta zahteva ne nanaša podatke o stvarnih pravicah (lastništvu) v zvezi s posameznimi nepremičninami, temveč na pravna razmerja posamezne osebe. Zahteva se torej ne nanaša neposredno na podatke iz zemljiške knjige, ki so po zakonski ureditvi podatki o nepremičninah in ne o osebah. Navedeno sicer ne pomeni, da iz podatkov zemljiške knjige ni mogoče ugotoviti, katere nepremičnine ima določena oseba v lasti, vendar je za to potrebno sistematično pregledati oziroma filtrirati vse podatke o nepremičninah. To pa ne pomeni dostopa do (že sicer javno dostopnih) podatkov, temveč njihovo obdelavo.

Ker je namen določbe 199. člena ZZK-1 v varovanju osebnih podatkov posameznika, je v zvezi s predlogom lokalne skupnosti za posredovanje podatkov o lastništvu nepremičnin fizičnih oseb, ki so se prijavile na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, utemeljeno sklicevanje lokalne skupnosti na Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko poleg v primerih, določenih z zakonom, obdelujejo tudi takrat, ko je za to podana osebna privolitev posameznika.

Sodišče ugotavlja, da sta si določbi 199. člena ZZK-1 in 51. člena ZUPJS v nasprotju in je treba ugotoviti, kateremu zakonu dati prednost. ZUPJS ureja pravico Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter centrov za socialno delo do pridobivanja osebnih podatkov le na splošno, povezovanje se nanaša na veliko število zbirk podatkov, ki jih je mogoče povezovati, ter s tem pridobiti dostop do teh zbirk podatkov, medtem ko je ZZK-1 specialen procesni zakon, ki se nanaša na dostop do podatkov izključno v zemljiški knjigi. ZZK-1 je torej področni zakon, ki se nanaša le na vprašanje zemljiške knjige in pri tem samostojno ureja, na kakšen način je možno dostopati do posameznih podatkov v zemljiški knjigi. Iz navedenih razlogov sodišče meni, da je ZZK-1 specialnejši predpis.

Glede na besedilo 10. člena Zakona o odvetništvu („ne glede na določbe drugih zakonov“) je v vsakem konkretnem primeru treba presojati, kateri predpis je pri pridobivanju osebnih podatkov splošen, kateri pa specialen.

Po 196. členu ZZK-1 je treba izkazati upravičen interes za vpogled v zbirko listin oziroma za izdajo prepisa listine. Nedvomno je izkazan upravičen interes, če listina vpliva na pravni položaj vlagatelja zahteve oziroma predlagateljev v sodnih postopkih. Temu interesu pa stoji nasproti tudi interes posameznika, da se zavaruje njegova zasebnost z omejeno dostopnostjo do osebnih podatkov.

Ker se zbirni podatki o premoženju določene osebe (pritožnice) posredujejo uporabnicama, ki izkazujeta interes za posedovanje teh podatkov, in ker sta tudi uporabnici podatkov dolžni varovati pridobljene podatke, kolikor imajo zaradi zbirnosti delno tudi naravo osebnih podatkov, privolitev pritožnice za njihovo posredovanje ni potrebna.

Dostop do zbirnih podatkov o lastništvu določene osebe na katerikoli nepremičnini, je dopusten v primeru, ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom zoper enega od zakoncev, nepremičnine, ki so skupno premoženje, pa so vpisane na ime drugega od zakoncev.

Kadar namreč stečajno sodišče ne razpolaga s podatki o lastništvu stečajnega dolžnika na nepremičninah, mora te podatke zbrati in mu jih posredovati prav zemljiškoknjižno sodišče. Če bi moralo zemljiškoknjižno sodišče izvesti še fazo predhodnega preizkusa, pa ga ni, ker je kar samo v sklep o dovolitvi zaznambe vpisalo identifikacijsko označbo nepremičnine dolžnika, tak sklep o vpisu ni nezakonit.

Za dostop do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani javni knjigi, je dovolj, da upnik izkaže, da te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do dolžnika in da to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi – dolžniku.

Pravico zahtevati prepis listine iz zbirke listin ima le oseba, ki za to izkaže upravičen interes. Ta pravica pa je omejena še z določbo 199. člena ZZK-1, s katero je omejen dostop do osebnih podatkov, to je podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno nepremičnino.