VSRS Sklep X Ips 454/2010

I. Revizija se zavrže.
II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.
III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta revidenta vložila pravočasno revizijo. Hkrati z revizijo sta vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim sta predlagala, da Vrhovno sodišče odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta do odločitve o reviziji.

K 1. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3S pravnomočno sodbo, ki jo revidenta izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Ministrstva za zdravje z dne 24. 12. 2008. Z navedeno odločbo je Ministrstvo za zdravje odločilo, da se cepljenje mladoletnega A. A. proti davici, tetanusu, ošpicam, mumpsu, rdečkam, hepatitisu B in proti otroški paralizi ne opusti ter odločilo, s katerimi cepivi se opravi cepljenje.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že v več sklepih (Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

5Revidenta se glede dovoljenosti revizije sklicujeta na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navajata, da ima odločitev sodišča za njunega mladoletnega sina hude posledice. Glede na dejstvo, da njun sin v postopku preverjanja morebitnih zadržkov za izvedbo obveznega cepljenja ni bil niti pregledan niti niso bili opravljeni kakšni specialistični pregledi, sta prepričana, da je zaključek sodišča, ko povzema mnenje komisije in trdi, da ni razlogov za opustitev cepljenja, neutemeljen. Tveganje, da bi ob cepljenju mladoletnega A. A. prišlo do stranskih učinkov, je tako previsoko in z ničemer izključeno. Upoštevaje številne primere stranskih učinkov cepljenja, kot so hude bolezni ali celo smrt, in ker v danem primeru tveganja niso bila z ničemer izključena, je več kot očitno, da bi imela odločitev, da se cepljenje pri A. A. ne opusti, hude posledice zanj. Higienske razmere so v sodobnem času popolnoma drugačne in otroci, ki v takem okolju živijo, zagotovo sami vzpostavijo dovolj močan imunski sistem, da se lahko brez cepiva uprejo nalezljivim boleznim. Na drugi strani pa cepiva vsebujejo ogromno nevarnih sestavin, ki predstavljajo zelo veliko tveganje za pojav stranskih učinkov.

6Revizija je skladno s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

7Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta s pavšalnimi navedbami o tveganju, da bi ob cepljenju njunega otroka prišlo do morebitnih stranskih učinkov, trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije nista izpolnila. Svojih navedb o hudih posledicah zaradi izvedbe obveznega cepljenja revidenta namreč nista izkazala z nobeno zdravstveno dokumentacijo, s katero bi bilo mogoče izpodbijati strokovno mnenje Komisije za cepljenje, ki je obravnavala primer njunega mladoletnega sina. Komisija za cepljenje je iz otrokove zdravstvene dokumentacije ugotovila, da mladoletni A. A. nima zdravstvenih težav ali bolezni, ki bi predstavljale kakšnega izmed zakonitih razlogov za opustitev cepljenja proti v odločbi navedenim boleznim. Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča revidenta pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

8Ker revidenta nista izkazala zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K 2. točki izreka:

9Zaradi zavrženja revizije tudi niso več podane procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe, saj je v skladu z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 začasno odredbo mogoče izdati le do odločitve o reviziji. Ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 je zato Vrhovno sodišče zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

K 3. točki izreka:

10Ker je Vrhovno sodišče revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, revidenta na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpita svoje stroške revizijskega postopka.