VSRS Sklep I Up 502/2009

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, U 537/2008-5 z dne 10. 11. 2009 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožničino tožbo zoper 2. točko izreka odločbe tožene stranke z dne 22. 7. 2008. Z njo je bila po nadzorstveni pravici iz razloga drugega odstavka 88. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 odpravljena odločba Davčnega urada Nova Gorica z dne 27. 10. 2006, o odmeri dohodnine za leto 2005.

2Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da s tožbo izpodbijani akt – odločba o odpravi odločbe po nadzorstveni pravici – ni eden izmed aktov, določenih v prvem odstavku 5. člena ZUS-1 (z njim postopek odločanja o zadevi ni bil končan), zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

3Tožnica v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov (75. člen ZUS-1) navaja, da je temeljila odpravljena odmerna odločba na napaki pri vnosu podatkov v računalniški sistem, ter je bila torej določba drugega odstavka 88. člena ZDavP-1, o odpravi odločbe po nadzorstveni pravici, napačno uporabljena. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

4Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

5Pritožba je utemeljena.

6Upravno sodno varstvo aktov, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, določa prvi odstavek 5. člena ZUS-1 (nanj se sklicuje in z njim utemeljuje svojo odločitev tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu), po katerem se v upravnem sporu akti, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, lahko izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan.

7Z odločbo, ki jo je tožena stranka odpravila po nadzorstveni pravici, je bilo pravnomočno odločeno o pritožničini dohodninski obveznosti za leto 2005. Z izrednim pravnim sredstvom odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2) je bila torej odpravljena pozitivna upravna odločba, to je tista upravna odločba, s katero so naložene obveznosti oziroma pridobljene pravice.

8Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-2517/08, U-I-240/08 z dne 4. 6. 2009 (s katero je bila zavrnjena pobuda za oceno ustavnosti drugega odstavka 109. člena ZUS-1 v delu, ki se nanaša na drugi odstavek 277. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. l. RS, št. 24/2006 – u. p. b., ter ni bila sprejeta ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča I Up 393/2008 z dne 7. 8. 2008 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča U 1503/2008 z dne 2. 7. 2008) med drugim navedlo, da se z zavrnilno odločbo upravnega organa prve stopnje nikomur ne spremeni pravni položaj v primerjavi s položajem pred to (zavrnilno) odločitvijo. Zato tudi razveljavitev odločitve o zavrnitvi zahteve ne more pomeniti posega v pravni položaj stranke, ki naj bi nastal s pravnomočnostjo upravne odločbe.

9S pozitivno upravno odločbo (s katero so določene pravice pridobljene oziroma so naložene določene obveznosti) pa se, drugače kot pri zavrnilni oziroma negativni upravni odločbi, strankin pravni položaj v primerjavi s pravnim položajem pred sprejetjem te odločitve spremeni. Zato Vrhovno sodišče meni, da se z odpravo oziroma razveljavitvijo pozitivne upravne odločbe z izrednim pravnim sredstvom iz 88. člena ZDavP-2 posega v pravni položaj posameznika, ki je nastal z izdajo, dokončnostjo oziroma pravnomočnostjo odpravljene oziroma razveljavljene upravne odločbe. Bistvo nastale pravne situacije je namreč v tem, da odpravljena pozitivna upravna odločba ne obstaja več, o strankinem zahtevku oziroma njeni obveznosti pa ni odločeno oziroma se bo o tem odločalo v novem postopku, sodno varstvo za presojo pravilnosti oziroma zakonitosti uporabe izrednega pravnega sredstva pa izostane.

10Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena ZUS-1 (ki upravno sodno varstvo omejuje le na tiste akte, s katerimi je upravni akt na podlagi izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, če je bil z njimi postopek odločanja končan), je treba po mnenju Vrhovnega sodišča upravno sodno varstvo dopustiti zoper dokončen upravni akt, s katerim je na podlagi izrednega pravnega sredstva iz 88. člena ZDavP-2 pozitivna pravnomočna upravna odločba odpravljena ali razveljavljena, odločanje o zadevi pa vrnjeno v nov postopek oziroma prepuščeno odločanju v novem postopku, in s tem dopustiti presojo o tem, ali je bilo izredno pravno sredstvo zakonito uporabljeno. Po določbi 158. člena Ustave RS je namreč mogoče pravna razmerja, ki so (bila) urejena s pravnomočno pozitivno odločbo državnega organa odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom.

11V obravnavanem primeru ni sporno, da je bila z odločbo, izdano na podlagi izrednega pravnega sredstva iz 88. člena ZDavP-2, odpravljena pozitivna upravna odločba, s katero je bilo pravnomočno odločeno o tožničini dohodninski obveznosti. Z odpravo pravnomočne pozitivne upravne odločbe je bilo poseženo v pravni položaj pritožnice, ki je nastal s pravnomočnostjo odmerne odločbe; o tožničini obveznosti iz naslova dohodnine bo namreč po uradni dolžnosti odločeno v novem postopku. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upravno sodno varstvo zoper akt, s katerim je bila pravnomočna odmerna odločba na podlagi navedenega izrednega pravnega sredstva odpravljena, dopustiti iz razloga drugega odstavka 2. člena v povezavi s prvim odstavkom 5. člena ZUS-1 ter dopustiti sodno presojo (kontrolo) o tem, ali je bilo obravnavano izredno pravno sredstvo uporabljeno v skladu z zakonom. V nasprotnem primeru bo namreč poseženo v ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (prvi odstavek 5. člena v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1), kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

12Pritožbeno sodišče je glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu pritožbi na podlagi določbe 77. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.