VSRS Sodba G 20/2009

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka sodnega varstva.

Izpodbijana odločba

1Tožena stranka je v postopku opravljanja nadzora nad izvajanjem Zakona o prevzemih – ZPre-1 zavrnila zahtevek tožeče stranke za izdajo odločbe po tretjem odstavku 64. člena ZPre-1, s katero naj bi tožena stranka ugotovila, da sta na dan 17. 6. 2009 družbi I. d. o. o.(v nadaljevanju I.) in S. p. d. o. o. (v nadaljevanju S. p.) usklajeno delovali in skupaj dosegli prevzemni prag v ciljni družbi – P. d., d. d., (v nadaljevanju P. d.), saj sta skupaj imetnici 36.655 delnic oziroma 66,57 odstotnega deleža delnic izdajatelja P. d. z glasovalno pravico. Zavrnila je zahtevek tožeče stranke, da se družbama I. in S. p. na skupščini P. d. dne 24. 6. 2009 in na vseh nadaljnjih skupščinah P. d. prepove uresničevati glasovalno pravico iz 36.655 delnic oziroma iz 66,57 odstotnega deleža delnic izdajatelja družbe P. d. z glasovalno pravico, dokler ne bosta dali prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe P. d. v skladu z ZPre-1 ali ne bosta odtujili vrednostnih papirjev tako, da prevzemnega praga ne bosta več dosegali. Nadalje je tožena stranka zavrnila zahtevek tožeče stranke, da ciljna družba – P. d. na skupščini dne 24. 6. 2009 in na vseh nadaljnjih skupščinah prepove uresničitev glasovalne pravice družbama I. in S. p. iz 36.655 delnic oziroma iz 66,57 odstotnega deleža delnic izdajatelja družbe P. d. z glasovalno pravico, dokler ne bosta dali prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe P. d. v skladu z ZPre-1 ali ne odtujita vrednostnih papirjev tako, da prevzemnega praga ne bosta več dosegali.

2V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je zahtevek tožeče stranke neutemeljen, zato ga je zavrnila.

3Nesporna ugotovitev je, da se za družbo P. d. od 9. 7. 2008, to je od uveljavitve ZPre-1B, uporabljajo določbe ZPre-1 in sicer na podlagi drugega odstavka 4. člena ZPre-1. P. d. je namreč imela na zadnji dan leta pred letom, ki je pomemben za presojo uporabe ZPre-1, to je dne 31. 12. 2008, več kot 250 delničarjev (290 delničarjev), tako število delničarjev pa je imela tudi 9. 7. 2008 (na dan uveljavitve ZPre-1B). Na dan izdaje izpodbijane odločbe je imela v centralnem registru vpisanih 53.702 delnic in 255 delničarjev. Prav tako ni sporno, da sta družbi I. in S. p. odvisni družbi iste obvladujoče družbe in zanju velja neizpodbitna domneva o usklajenem delovanju iz tretjega odstavka 8. člena ZPre-1, po kateri velja, da usklajeno delujejo (tudi) družbe, ki so odvisne od iste obvladujoče družbe. Glede na navedeno ugotovitev, da družbi I. in S. p. delujeta usklajeno in skupno dosegata 66,49 odstotni delež glasovalnih pravic v P. d., kar pomeni, da presegata prevzemni prag v tej družbi (25 odstotni delež glasovalnih pravic – drugi odstavek 7. člena ZPre-1) in ne dosegata končnega prevzemnega praga (75 odstotni delež – tretji odstavek 12. člena ZPre-1), od uveljavitve ZPre-1B (9. 7. 2008) velja za P. d. ZPre-1. Ker pa se pred tem dnem za P. d. ZPre-1 ni uporabljal, sta lahko družbi I. ter S. p. do navedenega deleža glasovalnih pravic prišli brez zaveze dati prevzemno ponudbo. Skladno z določbo 6. člena ZPre-1B bi morali družbi prevzemno ponudbo dati, če bi nameravali po uveljavitvi tega zakona pridobiti vrednostne papirje, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1 in če bi se s tem povečal njun delež glasovalnih pravic. V zvezi s tem tožena stranka poudarja, da navedena zakonska obveznost nastopi le v primerih, ko je razlog za povečanje deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi izkazana namera, poleg izkazane namere pa mora priti tudi do dejanskega povečanja deleža glasovalnih pravic. Le v takem primeru namreč nastopi sankcija prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz vseh delnic ciljne družbe. Po stališču tožene stranke tako določba 6. člena ZPre-1B določa dva pogoja. Iz listin v spisu pa ne izhaja, da bi se delež njunih glasovalnih pravic v P. d. po uveljavitvi ZPre-1B kadarkoli povečal.

Tožba

4Tožeča stranka s tožbo v celoti izpodbija odločbo tožene stranke. Strinja se z ugotovitvijo, da sta družbi I. in S. p. odvisni družbi iste obvladujoče družbe ter da na dan uveljavitve ZPre-1B dosegata in presegata prevzemni prag, končnega praga pa ne dosegata. Pač pa se tožeča stranka ne strinja z razlago tožene stranke besedila 6. člena ZPre-1B. Po stališču tožeče stranke je treba namreč v skladu z namenom to določbo razlagati tako, da nastopi obveznost izstavitve obvezne ponudbe v trenutku, ko prevzemnik oblikuje namero po pridobivanju dodatnih vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki se upoštevajo pri izračunu praga iz 6. člena ZPre-1, če lahko realizacija takšne namere dejansko rezultira v pridobitvi (dodatnega) deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi. Tožeča stranka poudarja, da v navedeni prehodni določbi nedvomno nista vsebovana dva kumulativna pogoja, saj se na podlagi same namere za pridobivanje dodatnih delnic z glasovalno pravico delež glasovalnih pravic v ciljni družbi ne poveča. Zato je poleg jezikovne metode potrebno uporabiti še teleološko metodo (v povezavi z zgodovinsko, sistematično in logično). Inštitut obvezne ponudbe je bil primarno vpeljan zaradi varstva manjšinskih delničarjev. Zato je treba določbo razlagati na način, ki je zanje ugodnejši, to je tako, da prevzemnikova obveznost dati prevzemno ponudbo nastopi že, ko oblikuje namero po pridobivanju dodatnih vrednostnih papirjev ciljne družbe, če lahko realizacija takšne namere rezultira v pridobitvi dodatnega deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi. V zvezi s tem se sklicuje tudi na prehodno določbo drugega odstavka 75. člena ZPre-1 ter na stališče dr. Nine Plavšak v uvodnih pojasnilih k ZPre-1. I. je namreč pošiljal dopise različnim imetnikom delnic P. d. s pozivom, naj prodajo delnice in s tem izkazoval namero za povečanje deleža glasovalnih pravic. Tako je I. na delničarja V. J., imetnika 54 delnic, naslovil dopis s ponudbo po odkupu delnic P. d. po ceni 165,00 EUR za delnico, rok za sprejem ponudbe pa ni bil določen. Ker ponudba ni bila umaknjena, ponudnika zavezuje in na njeni podlagi bi lahko prišlo do dejanskega povečanja deleža glasovalnih pravic.

5Tožeča stranka je dodatno utemeljevala povečanje deleža S. p. in I. s tem, da imajo terjatve delavcev S. p. iz naslova neizplačanih plač pravno naravo delniških nakupnih opcij iz 4. točke prvega odstavka 6. člena ZPre-1 in ne pravne narave nadomestne izpolnitve, kot navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi. Pravni temelj za izročitev teh delnic je sporazum, ki sta ga sklenila S. p. in Sindikat pomorščakov Slovenije o načinu razrešitve terjatev delavcev iz naslova premalo izplačanih plač. Sklenitev posebne opcijske pogodbe zato ni potrebna, saj so imeli v poimenskem seznamu k sporazumu navedeni delavci, ki so že prejeli delnice, do S. p. delniške nakupne – izročitvene opcije, ki so v sporazumu vsebovale tudi vse potrebne elemente za njihovo izročitev. Ker pa se opcije pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic prevzemnika upoštevajo tako, kot da bi bila pravica do pridobitve delnic že uresničena, se šteje, da ima imetnik opcije tolikšen delež glasovalnih pravic, kot bi jih imel na podlagi delnic, če bi opcijo že uresničil. Iz tega izhaja, da je S. p. uresničevala glasovalno pravico z delnicami, ki bi jih morala izročiti tistemu, ki je do njih upravičen na podlagi sporazuma.

6Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in odloči o glavni stvari tako, da v celoti ugodi njeni zahtevi in izda o tem ugotovitveno sodbo ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka sodnega varstva, oziroma podrejeno, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje ter ji naloži plačilo stroškov postopka sodnega varstva.

7Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka.

8Stranki sta v nadaljevanju s pripravljalnimi vlogami dopolnjevali ter pojasnjevali svoja pravna naziranja.

9Sodišče je tožbo in odgovor na tožbo vročilo tudi S. p., I. in P. d.. V odgovorih na tožbo so prerekali navedbe tožeče stranke in predlagali zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Razlaga določbe 6. člena Zpre-1B

10Kot izhaja iz navedb strank, je v zadevi sporna razlaga določbe 6. člena ZPre-1B, ki je začel veljati 9. 7. 2008. Gre za prehodno določbo, ki določa, da mora oseba, če na dan uveljavitve tega zakona oseba sama ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno, dosega ali presega prevzemni prag v ciljni družbi iz drugega odstavka 4. člena zakona in ne dosega ali presega končnega prevzemnega praga, dati prevzemno ponudbo, če namerava po uveljavitvi tega zakona pridobiti vrednostnega papirje, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic po 6. členu zakona in če se s tem poveča njen delež glasovalnih pravic.

11Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna razlaga tožene stranke, da citirana zakonska določba zahteva izpolnitev dveh kumulativnih pogojev za obvezno prevzemno ponudbo. Poleg namere prevzemnika po pridobivanju vrednostnih papirjev, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic, mora priti tudi do povečanja deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi. Na pravilnost take razlage kažejo tudi določbe prvega odstavka 12. člena, prvega odstavka 63. člena ter tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, saj so vse vezane na ugotovitev doseganja prevzemnega praga, do česar pa zgolj na podlagi same namere ne more priti.

12Tako stališče izhaja tudi iz uvodnih pojasnil dr. Nine Plavšak k ZPre-1 (Zakon o prevzemih, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 177 - 178). Med drugim avtorica navaja, da po splošnem pravilu, določenem v prvem odstavku 12. člena ZPre-1, obveznost dajanja prevzemne ponudbe nastane, ko prevzemnik doseže prevzemni prag. Za osebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 pa obveznost dati prevzemno ponudbo z uveljavitvijo ZPre-1 (še) ni nastala, čeprav v ciljni družbi že dosegajo ali celo presegajo prevzemni prag. Gre za izjemo (oprostitev obveznosti dati prevzemno ponudbo), ki pa velja samo za položaj, ki je obstajal ob uveljavitvi ZPre-1. Po uveljavitvi ZPre-1 pa tudi za te osebe velja prepoved, ki izhaja iz prvega odstavka 12. člena ZPre-1, torej prepoved nadaljnjega pridobivanja delnic, razen na podlagi prevzemne ponudbe. Če ravnajo v nasprotju s to prepovedjo, tudi zanje nastopi sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz vseh delnic, ki traja, dokler oseba iz prvega odstavka 75. člena dosega ali presega prevzemni prag, in preneha šele, ko prevzemnega praga ne dosega več (ker je npr. odtujila ustrezno količino delnic z glasovalno pravico). Delež glasovalnih pravic, ki jih je imela oseba iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 ob uveljavitvi ZPre-1, nima značilnosti posebnega (višjega) prevzemnega praga, ki se uporablja za to osebo. Če ta oseba po uveljavitvi ZPre-1 odtuji del količine delnic, prepoved pridobivanja novih delnic (glasovalnih pravic) zunaj postopka s prevzemno ponudbo zanjo še vedno velja. Zato v skladu z ZPre-1 ne more znova pridobiti enake količine delnic, razen na podlagi uspešne prevzemne ponudbe.

13Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS za nastop obveznosti prevzemne ponudbe ne zadošča gola namera, ki bi ob nadaljnji pridobitvi rezultirala v povečanje glasovalnih pravic. Po razumevanju sodišča zakon s takim določilom razmejuje med stanjem, ko pridobitev delnic pripelje do povečanja glasovalnih pravic in tistim, ki do povečanja glasovalnih pravic ne pripelje. Nadalje določilo razmejuje tudi med namero, torej aktivnim prizadevanjem za pridobitev delnic in med drugimi stanji, ki pripeljejo do enakega rezultata (npr. pripojitev družbe, ki že ima v lasti enake delnice).

14Do enakega rezultata pridemo tudi, če izhajamo iz ravnanj, s katerimi se družba izogne sankcijam, torej obvezni prevzemni ponudbi in prepovedi glasovanja. Poleg dajanja prevzemne ponudbe lahko družba tudi odsvoji prekomerno število delnic. Iz tega torej zelo jasno izhaja, da jih mora najprej tudi dejansko imeti oziroma pridobiti, saj jih drugače ne more odsvojiti. Tudi to potrjuje razlago določbe 6. člena ZPre-1B, ki je začel veljati 9. 7. 2008, da je potrebno poleg namere povečanja števila glasovalnih pravic delnice tudi dejansko pridobiti. Če pa bi se zakonsko določilo glasilo drugače, torej tako, kot naj bi se po mnenju tožeče stranke moralo pravilno glasiti, bi lahko govorili tudi o njegovi drugačni razlagi. Sodišče pa izhaja iz zakonskega določila, kot je zapisano, saj je njegova dolžnost, da sodi po ustavi in zakonih (125. člen Ustave Republike Slovenije).

Terjatve delavcev iz naslova neizplačanih plač

15Po presoji Vrhovnega sodišča povečanje deleža S. p. in I. v P. d. ni nastopilo niti zaradi tega, ker naj bi imele terjatve delavcev S. p. iz naslova neizplačanih plač pravno naravo delniških nakupnih opcij. Ni sporno, da je S. p. glasovala na skupščini P. d. s tistimi delnicami, za katere je bila kot delničar vpisana v delniški knjigi. Tožeča stranka ne trdi, da je S. p. delnice, ki naj bi jih po njenih trditvah morala prenesti na B. B., pridobila v spornem obdobju, ko je tudi zanjo začel veljati ZPre-1B. Glede na 6. člen ZPre-1 se tudi opcije štejejo imetniku opcije v delež glasovalnih pravic tako, kot da bi opcije že uresničil, torej bi bil že zakoniti imetnik delnic na tej podlagi. Vendar pa tožeča stranka ne trdi, da bi opcijo lahko uresničila S. p. in bi torej imela na tej podlagi večji delež glasovalnih pravic, pač pa trdi, da naj bi Splošna plovba na podlagi zatrjevane opcije glasovalne pravice izgubila, torej bi bil njen delež manjši, ne pa večji. To pa nikakor ne vodi k zaključku, da bi na tej podlagi za S. p. nastopile zakonske posledice, ki jih predvideva 6. člen Zpre-1B.

16Na tem mestu Vrhovno sodišče še dodaja, da se strinja s stališčem tožene stranke, da pri zahtevkih za prevzem delnic iz naslova premalo izplačanih plač ne gre za delniško nakupno opcijo. Delniška nakupna opcija je namreč enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega je sklenjena prodajna ali menjalna pogodba ali drug pravni posel, na podlagi katerega imetnik te opcije pridobi delnice ciljne družbe z glasovalno pravico (3. člen ZPre-1). Na podlagi in z uresničitvijo takega oblikovalnega upravičenja bi bil med B. B. in S. p. že sklenjen posel, na podlagi katerega bi upravičenec pridobil delnice z glasovalno pravico. V primeru opisanih sporov med B. B. in S. p. pa za tako enostransko oblikovalno upravičenje ne gre.

Usklajeno delovanje

17V zadevi med strankami ni sporno, da sta družbi I. in S. p. odvisni družbi iste obvladujoče družbe D. in torej delujeta usklajeno na podlagi neizpodbitne domneve iz 2. točke tretjega odstavka 8. člena ZPre-1. Navedena določba namreč določa, da velja neizpodbitna domneva, da usklajeno delujejo družbe, ki so odvisne od iste obvladujoče osebe. Ker je torej usklajeno delovanje ugotovljeno na podlagi neizpodbitne domneve, po presoji Vrhovnega sodišča na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva eventualna ugotovitev usklajenega delovanja tudi na podlagi drugih domnev iz 8. člena ZPre-1, npr. na podlagi 5. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1, na katero se sklicuje tožeča stranka in zatrjuje obstoj domneve o usklajenem delovanju po tej določbi, zato se do tega tožbenega ugovora ni posebej opredeljevalo.

Stroški postopka

18Tožeča stranka je v tožbi predlagala povrnitev stroškov postopka. Prav tako sta predlagali povrnitev stroškov postopka stranki z interesom S. p. in I. v odgovorih na tožbo. V četrtem odstavku 25. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (v zvezi s 506. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov – ZTFI) je določeno, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, razen če se postopek ustavi po tretjem ali četrtem odstavku 39. člena tega zakona. Glede na citirano določilo je Vrhovno sodišče odločilo, da vsaka stranka sama trpi svoje stroške tega postopka.