4. člen ZPre-1

Izpodbijana odločba se glede statusa zavezanke za plačilo nadomestila opira na prvi odstavek 4. člena ZPre-1 in ne na drugi odstavek istega zakona. Ali je imela tožeča stranka na presečni datum več kot 250 delničarjev, torej ni relevantno dejstvo, na katerem bi temeljila izpodbijana odločba. Zato so tožbeni ugovori glede domnevne uporabe letnega poročila za leto 2017, iz katerega naj bi izhajalo število delničarjev, povsem nebistveni za odločitev o tožbi. Posledično sta tudi dokazna predloga za vpogled v AJPES glede letnega poročila za leto 2017 in za zaslišanje likvidacijskega upravitelja za odločitev nepotrebna, saj z njima tožeča stranka ne dokazuje za odločitev pomembnih dejstev.

Tožnica je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ki je imela po zadnjem objavljenem letnem poročilu na presečni datum 1. 1. 2020 več kot 4 mio EUR celotnega kapitala. Že samo na tej podlagi pa je glede na drugi odstavek 4. člena ZPre-1, ki kriterija glede števila delničarjev in celotnega kapitala določa alternativno, tožnica izpolnila kriterije za nejavno delniško družbo v smislu cit. določila, kot takšna pa je, dokler so ti zakonski pogoji izpolnjeni, podvržena toženkinemu nadzoru.

Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, po katerem izmed navedenih pogojev ter na podlagi katerih ugotovljenih (odločilnih) dejstev je toženka tožnika štela za nejavno gospodarsko družbo iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1 (in s tem za zavezanca za plačilo predmetnega nadomestila). Toženka v izpodbijani odločbi namreč navaja zgolj, da je tožnik izpolnjeval „vsaj enega izmed pogojev iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1“; tega, kateri pogoj konkretno naj bi izpolnjeval, ne navaja. Sodišče ne more upoštevati niti argumentov toženke, da gre pri odločilnih dejstvih, ki so v izpodbijani odločbi umanjkala, za javno dostopne in tožniku znane podatke. Strankina pravica, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, je v celoti izvotljena, če tej ni hkrati omogočeno, da se seznani z informacijo, ali oz. kako je bilo na njena vprašanja odgovorjeno. saka upravna odločba v postopku, ki se vodi po ZUP, mora biti sestavljena v skladu z zahtevami tega zakona, vsako upravno odločbo pa mora biti, ne glede na to, kaj je ali naj bi bilo znano strankam postopka, mogoče tudi preizkusiti.

Tožnica je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ki je imela po zadnjem objavljenem letnem poročilu na presečni datum 1. 1. 2020 več kot 4 mio EUR celotnega kapitala. Sodišče pritrjuje toženki, da je s tem tožnica ciljna družba v smislu drugega odstavka 4. člena ZPre-1, kot takšna pa je, dokler so ti zakonski pogoji izpolnjeni, podvržena toženkinemu nadzoru, saj se lahko udeležba v tožničinem kapitalu tudi spremeni.

Tožnica je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ki je imela po zadnjem objavljenem letnem poročili na presečni datum 1. 1. 2021 več kot 4 mio EUR celotnega kapitala. S tem je tožnica ciljna družba v smislu drugega odstavka 4. člena ZPre-1, kot takšna pa je, dokler so ti zakonski pogoji izpolnjeni, podvržena toženkinemu nadzoru, saj se lahko udeležba v tožničinem kapitalu tudi spremeni.

Konkretnih zlorab prevzemnega postopka, zaradi katerih bi bila v prevzemni ponudbi dosežena prenizka cena, predlagatelja niti nista navajala. Očitki v zvezi s podajo prostovoljne/obvezne prevzemne ponudbe, na katere je višje sodišče odgovarjalo zgoraj, po presoji višjega sodišča niso takšne narave, ki bi lahko kakorkoli vplivali na doseženo ceno v postopku prevzema, niti jih kot takšnih nista navajala predlagatelja. Prav tako predlagatelja niti nista navajala, da prevzemnik ni ponudil istih sredstev in iste višine le-teh iz prevzemne ponudbe tudi izključenim delničarjem. Ker torej niso podani pogoji, ki jih je izoblikovala sodna praksa, in pod katerimi je mogoče izpodbiti domnevo primernega nadomestila, je presoja sodišča prve stopnje, da predlagatelji v okoliščinah konkretnega primera ne morejo uspešno izpodbiti domneve iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, pravilna.

V zvezi z razlago besedila 1. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 „zadnji dan leta pred letom“ je v Uvodnih pojasnilih k ZPre-1 navedeno, da je pomembno, da zakon natančno določa časovni trenutek, ki je relevanten za presojo izpolnjevanja meril, tj. zadnji dan leta pred letom, ki je pomembno za presojo uporabe zakona. Pomembno je torej stanje na zadnji dan leta pred letom, ko bi oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, morale v skladu z zakonom dati prevzemno ponudbo. Zato ni pomembno izpolnjevanje meril niti ob ustanovitvi niti ni pomembno, če se število delničarjev ali višina osnovnega kapitala kasneje spremeni, bodisi poveča ali zmanjša. Namen zakona je bil z določitvijo časovnega trenutka, ki je relevanten za presojo izpolnjevanja meril, v zagotovitvi načela pravne varnosti, kar sodišče v celoti sprejema in ureditev v skladu s tem načelom sprejema kot ustrezno. Tudi v situacijah, ko obstoječa družba že v začetku leta doseže število delničarjev 250, se bo zanjo upošteval kot trenutek izpolnjevanja meril zadnji dan v letu (pa ne gre za novoustanovljeno družbo, ki bi imela že ob nastanku najmanj 250 delničarjev, kot situacijo kot netipično opisuje toženka) ter tudi v

Relevantno je stanje na zadnji dan leta pred letom, ko bi oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, morale v skladu z zakonom dati prevzemno ponudbo. Kolikor je leto 2013 pomembno za presojo uporabe zakona (kot izhaja iz izpodbijane odločbe je do povečanja deležev glasovalnih pravic družb A., B. in C., ki pomeni obveznost dati prevzemno ponudbo glede na tretji odstavek 4. člena ZPre-1, prišlo v letu 2013), je ob upoštevanju določbe 2. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 relevanten za presojo števila delničarjev ciljne družbe zadnji dan leta pred letom 2013, torej 31. 12. 2012. Univerzalnega pravnega nasledstva družb, ustanovljenih v postopku delitve, glede števila delničarjev družbe, niti ZGD-1 niti ZPre-1 ne določata. Značilnost delitve, ki je poudarjena v določbi šestega odstavka 623. člena ZGD-1 je, da pridobijo imetniki deležev prenosne družbe (kot odplačilo za preneseno premoženje prenosne družbe) udeležbo v kapitalskih družbah, prejemnicah tega premoženja. Imetniki deležev prenosne družbe praviloma dobijo še deleže novih oz. prevzemnih družb, vendar ni nujno, da je število delničarjev prenosne družbe enako kot v novi družbi. Delitev lahko ne ohranja kapitals

Določba 6. člena Zpre-1B zahteva izpolnitev dveh kumulativnih pogojev za obvezno prevzemno ponudbo. Poleg namere prevzemnika po pridobivanju vrednostnih papirjev, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic, mora priti tudi do povečanja deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi. Za nastop obveznosti prevzemne ponudbe ne zadošča gola namera, ki bi ob nadaljnji pridobitvi rezultirala v povečanje glasovalnih pravic. Pri zahtevkih za prevzem delnic iz naslova premalo izplačanih plač ne gre za delniško nakupno opcijo.

Tožeča stranka je dosegla prevzemni prag po uveljavitvi novele, saj je pridobila delnice potem, ko je novela že stopila v veljavo. Pred tem pa v njeno korist v centralnem registru niso bile vpisane, zato se nanjo prehodna določba ZPre-1B ne nanaša. Šele z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja v njegovo korist v centralnem registru namreč pridobi imetnik pravice iz tega papirja in pravico razpolagati s tem vrednostnim papirjem.