VSRS Sodba II Ips 1119/2008

Revizija se zavrne.

Tožnica mora drugo toženki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti njene stroške odgovora na revizijo v znesku 754,37 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju med tožnico kot preživljanko in prvim tožencem in J. F. kot preživljalcema. Posledično je zavrnilo tudi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se tožnica lahko vknjižila kot lastnica nekaterih nepremičnin ter zahtevek za izbris prepovedi odsvojitve in odtujitve drugih nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe. Sodišče je tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov drugo in tretje tožene stranke.

2Drugostopenjsko sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo ter razsodilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3Zoper to sodbo je tožnica vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, do česar so po njenem mnenju pripeljala nepopolno in napačno ugotovljena relevantna dejstva. V večjem delu ponavlja svoje pritožbene navedbe. Meni, da je zaključek nižjih sodišč, da sta toženki dokazali, da sta bili pripravljeni skrbeti za tožnico in je to tožnica zavrnila, v nasprotju z izvedenimi dokazi. Sodišči tudi nista izhajali iz namena in vsebine pogodbe, ki ima tako elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju kot tudi preužitkarske pogodbe. Zmotno sta presodili, kdo je odgovoren za neizpolnjevanje pogodbe. Revidentka graja predvsem dokazno oceno izpovedi prič in toženk. Poudarja, da če so odnosi med vzdrževalci nevzdržni, gotovo ne morejo s skupnimi močmi pomagati tretjemu. Sodišče se je ukvarjalo s spremenjenimi razmerami po 121. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), čeprav tožba temelji na neizpolnjevanju obveznosti po 120. členu ZD. Prezrlo je 122. člen ZD, ki določa, da pogodba preneha, če potomci ne privolijo v nadaljevanje pogodbe.

4Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki v odgovoru obrazloženo predlaga njeno zavrnitev.

5Revizija ni utemeljena.

6Sodišči sta izpovedbe toženk in prič J. K., B. P. in A. B. ocenili kot prepričljive in jim zato sledili. Prvostopenjsko sodišče je natančno povzelo izpovedbe prič in jih med seboj primerjalo ter navedlo prepričljive razloge za to, katerim verjame in katerim ne. Pritožbeno sodišče je takšni dokazni oceni pritrdilo. Revizijski očitek, da so ugotovitve v izpodbijani sodbi v nasprotju z izvedenimi dokazi, tako ni utemeljen. Sicer pa revizijski očitki glede nepravilne dokazne ocene pomenijo izpodbijanje dejanskega stanja, ki na revizijski stopnji ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

7Sporna pogodba ima res elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju in preužitkarske pogodbe. Iz tožbenih trditev izhaja, da tožnica zahteva razvezo pogodbe zaradi njenega neizpolnjevanja. Materialnopravno podlago predstavljata tretji odstavek 561. člena in drugi odstavek 568. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da razlog neizpolnjevanja sporne pogodbe ni na strani toženk. Neutemeljen je tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava glede (ne)uporabe 122. člena ZD (oziroma pravilno 563. člena OZ), ki omogoča prenehanje pogodb v primeru smrti preživljalca, če potomci ne privolijo v nadaljevanje pogodbe. Sodišči sta namreč ugotovili, da sta bili toženki kot potomki preživljalca pripravljeni izpolnjevati pogodbo in glede na to pravilno zaključili, da uporaba tega člena ne pride v poštev. Na takšne očitke je (enako) pravilno odgovorilo že pritožbeno sodišče na 3. in 4. strani svoje odločbe.

8Ker uveljavljani revizijski očitki niso utemeljeni, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške (378. člen ZPP). Tožnica mora povrniti drugo toženki stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP) v znesku 754,37 EUR (1.350 točk po 0,459 EUR, kar znaša 619,65 EUR in 2 % administrativnih stroškov do 1.000 točk in 1% nad 1000 točk skupaj v znesku 10,79 EUR ter 20 % DDV na odvetniške storitve v znesku 123,93 EUR), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega paricijskega roka dalje do plačila.