VSRS Sklep II DoR 376/2010

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je zahtevek tožnic zastaran.

1Tožnici (mati in sestra dne 8. 2. 2000 hudo poškodovanega S. P.) sta 7. 2. 2005 vložili tožbo, s katero sta zahtevali plačilo denarne odškodnine za duševne bolečine ožjih družinskih članov v primeru težke invalidnosti (vsaki po 29.210,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi). Prvi toženec, ki je bil varnostnik v diskoteki, je S. P. tako hudo poškodoval, da je ostal tetraplegik. Peti toženec je bil delodajalec prvega toženca, druga, tretja in četrta toženka pa so dedinje lastnika diskoteke.

2Sodišče prve stopnje je njuna zahtevka zavrnilo, ker je ugotovilo, da se je zdravljenje zaključilo 23. 3. 2001 in presodilo, da je njuna pravica do odškodnine zaradi zastaranja prenehala.

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnic in v tem delu potrdilo izpodbijano sodbo. Ugotovilo je, da sta tožnici ob zaključku zdravljenja poznali vse trajne posledice tožnikove poškodbe.

4Tožnici sta zoper navedeno odločitev vložili predlog za dopustitev revizije. Kot sporni izpostavljata vprašanji, in sicer: ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je zahtevek tožnic zastaran in kdaj se šteje, da se škoda ustali. Pomembnost vprašanja utemeljujeta s tem, da gre za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (sklep II Ips 539/2004), po kateri odškodninski zahtevek ne zastara, dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode. Glede drugega vprašanja trdita, da sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Kazenski postopek zoper prvega toženca je bil pravnomočno končan šele 9. 4. 2008, ko je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje glede kazenske sankcije. Tožnici sta tožbo vložili 7. 2. 2005.

5Ker so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP podani glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Vprašanje, kdaj se šteje, da se škoda ustali, je dejanske narave in revizije glede tega vprašanja ni mogoče dopustiti. Glede začetka teka zastaralnega roka pa sodna praksa Vrhovnega sodišča obstaja (glej II Ips 642/2006 z 29. 1. 2009).