VSRS Sklep VIII Ips 472/2009

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožniku izplača plačo za maj 2007 v neto znesku 2.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2007 do plačila, na izplačani neto znesek pa obračuna in izplača še predpisane davke in prispevke ter obračuna pogodbeno kazen v bruto znesku 8.400 EUR, od katerega mora odvesti predpisane zakonsko določene dajatve, neto razliko pa izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2007 do plačila. S sklepom je postopek ustavilo v delu, v katerem je bila tožba glede zahtevka za plačilo 466,84 EUR umaknjena. Presodilo je, da tožena stranka brez soglasja svoje terjatve ne bi smela pobotati s tožnikovo ter da je tožnik upravičen do izplačila pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

2Sodišče druge stopnje je s spremembo izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje odpravilo napako v datumu, od katerega tečejo zakonske zamudne obresti od prisojene pogodbene kazni (19. 3. 2008 namesto 19. 3. 2007) ter napako v znesku prisojenih stroškov postopka (1.170,49 EUR namesto 1.1780,49 EUR). V ostalem je pritožbo zavrnilo in izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo.

3Zoper pravnomočno sodbo in sklep sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložila tožena stranka „po prvem odstavku 370. člena ZPP“. Navaja, da je sodišče druge stopnje zavrnilo vse njene ugovore, tako tiste, ki se nanašajo na plačilo plače za maj 2007 in pogodbeno kazen, kot tudi tiste, ki se nanašajo na odmero stroškov postopka. Meni, da tožnik ni upravičen do plače za maj 2007, saj je bil pobot terjatve ne glede na tožnikovo soglasje dopusten, prav tako ni upravičen do pogodbene kazni, saj določbe Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije za toženo stranko niso veljale. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in sklepa sodišča druge stopnje tako, da se pritožbi tožene stranke v celoti ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahtevek v celoti zavrne.

4Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5Revizija ni dovoljena.

6Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008) je v prvem odstavku 130. člena določil, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače. Po drugem odstavku 130. člena ZPP-D se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih le v primerih, če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Po 133. členu ZPP-D je le-ta začel veljati 1. 10. 2008. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 27. 10. 2008, kar pomeni, da se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal po uveljavitvi ZPP-D. Zato je glede dovoljenosti revizije potrebno upoštevati določbe tega zakona. Pri zahtevku za izplačilo plače in pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja gre za premoženjski individualni delovni spor. Po 1. točki 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004) je revizija v premoženjskih individualnih delovnih sporih dovoljena le, če je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Po tretjem odstavku istega člena je v primeru, če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče.

7V tem delovnem sporu tožnik uveljavlja plačilo plače za maj 2007 in plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Gre za zahtevka, ki imata različno podlago, zato se pri vrednosti spornega predmeta upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka. Ker revizija v tem delovnem sporu ni bila dopuščena, saj predlog za dopustitev revizije ni bil vložen in ker revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek tudi ni dovoljena, saj vrednost nobenega od zahtevkov ne presega 40.000 EUR, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP revizijo zavrglo.