VSRS Sodba IV Ips 12/2011

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Policijska postaja Kranj (prekrškovni organ) je dne 13. 10. 2010 V. O. izdala plačilni nalog, zaradi prekrška po sedmem odstavku 39. a člena Zakona o policiji (ZPol) ter mu izrekla globo v višini 400,00 EUR. Plačilni nalog je postal pravnomočen 22. 10. 2010.

2Zoper plačilni nalog vlaga vrhovni državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve prvega odstavka 57. a člena Zakona o prekrških (ZP-1). Opozarja, da se v skladu s to določbo posebni plačilni nalog lahko izda le zaradi kršitve zakonov o varstvu javnega reda in miru, o varnosti cestnega prometa, o tujcih ali o nadzoru državne meje ter zaradi kršitve predpisov o javnih zbiranjih. Ker je bil storilec kaznovan zaradi kršitve ZPol, prekrškovni organ ne bi smel izdati plačilnega naloga po prvem odstavku 57. a člena ZP-1, temveč bi moral izvesti postopek o prekršku in izdati odločbo o prekršku (51. člen ZP-1). Predlaga razveljavitev izpodbijanega plačilnega naloga in vrnitev zadeve prekrškovnemu organu v novo odločanje.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil.

B.

4Kot izhaja iz podatkov v spisu, je V. O. dne 13. 10. 2010 okrog 7.30, na naslovu K., kršil odredbo z dne 3. 10. 2010 o prepovedi približevanja svoji materi A. O. in o prepovedi nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih. Prekrškovni organ je prekršek kvalificiral po sedmem odstavku 39. a člena ZPol in storilcu izdal izpodbijani plačilni nalog.

5V hitrem postopku o prekršku prekrškovni organ praviloma izda odločbo o prekršku, plačilni nalog pa le, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Posebni plačilni nalog po 57. a členu ZP-1 je mogoče izdati le zaradi kršitve zakonov oziroma predpisov, ki so taksativno našteti v prvem odstavku te določbe, to je zaradi kršitve zakonov o varstvu javnega reda in miru, o varnosti cestnega prometa, o tujcih ali o nadzoru državne meje ter zaradi kršitve predpisov o javnih zbiranjih. Vrhovni državni tožilec pravilno ugotavlja, da v konkretnem primeru, ko se storilcu očita prekršek zaradi kršitve ZPol, torej predpisa, ki ga prvi odstavek citirane določbe ne zajema, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga po 57. a členu ZP-1. Vendar pa v zahtevi ne pojasni, katero (procesno) kršitev naj bi prekrškovni organ z izdajo plačilnega naloga namesto odločbe o prekršku zagrešil. V postopku o prekršku je namreč zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče vložiti le zaradi tistih procesnih kršitev, ki jih ZP-1 sam opredeljuje za kršitve, s tem, da jih določa kot razlog za vložitev zahteve za sodno varstvo v hitrem postopku (62. člen ZP-1) oziroma za pritožbo v rednem sodnem postopku (155. člen ZP-1).

C.

6Ker iz zahteve ni mogoče razbrati, katera kršitev 62. člena ZP-1 naj bi bila podana, uradni preizkus pa je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti izključen, je Vrhovno sodišče zahtevo zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).