VSL sklep I Cp 1039/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi sklenilo, da se pri nepremičnini z ident. št. 36.E (prej 71.E in 72.E) stanovanje št. X, R. v podvl. št. 4251/37 k.o. Z. Š., last H. V. in H. I., za vsakega do ½, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 382/2007-9 z dne 06. 04. 2009, opravi zaznamba izvršbe v korist upnikov, v sklepu naštetih etažnih lastnikov in nanje vknjiži hipoteka za denarno terjatev glavnice v znesku 1.520,96 EUR pp.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine V. H. kot udeleženka tega zemljiškoknjižnega postopka. Navaja, da sklep nima obrazložitve, s čemer se dolžnici jemlje vse pravne možnosti za argumentirano pritožbo. Dolžnica ni bila predlagateljica tega sklepa, zato ji je potrebno sodno odločbo obrazložiti. Sklep je nerazumljiv, saj je sodišče vpisalo vknjižbo hipoteke za znesek 1.520,00 EUR pp, kar ni ustrezno glede na zahteve 16. čl. Zakona o zemljiški knjigi. Dolžnica vlaga pritožbo tudi iz razloga, ker sklep o izvršbi, na katerega se sklicuje napadeni sklep, po ugovoru dolžnice sploh še ni pravnomočen. Zemljiškoknjižno sodišče je preuranjeno vpisalo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke. Ker sta enotna sospornika pritožba velja tudi za drugega dolžnika I. H.

Pritožba ni utemeljena.

Obravnavani sklep je sklep o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke po uradni dolžnosti (86. in 88. čl. Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Po določbi 1. odst. 170. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju namreč sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, zemljiškoknjižno sodišče pa to stori po uradni dolžnosti. Opravi se po izdaji sklepa o izvršbi (ki je bil v obravnavani zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova), ne pa po njegovi pravnomočnosti, zato je ugovor pritožnice v tej smeri neutemeljen.

Enako velja za pritožbeni očitek o neobrazloženosti sklepa o zaznambi izvršbe in hipoteke. Po določbi 3. odst. 152. čl. ZZK-1 mora biti sklep o vpisu obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi. Četudi pritožnica ni bila predlagateljica tega postopka, ampak je zemljiškoknjižno sodišče odločalo po uradni dolžnosti, sklepa ni bilo dolžno obrazložiti. Res pa bi moralo sodišče pri vknjižbi hipoteke (2. točka I. sklepa) navesti podatke o terjatvi, zavarovani s hipoteko tako, kot določa 16. čl. ZZK-1. Če je terjatev opredelilo le kot glavnico v znesku 1.520,96 EUR s pripadki, je takšna opredelitev le v korist pritožnice, zato pritožbeno sodišče v tem delu sklepa ne more spreminjati. Pritožbena trditev o enotnem sosporništvu z I. H. ne vpliva na obravnavani zemljiškoknjižni postopek. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1 ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.