UPRS sodba II U 380/2009

1. Tožba se zavrne.
2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Maribor dovolila izvedbo Mednarodne športne prireditve „Svetovni pokal DHI/4x“ na smučiščih Mariborskega Pohorja in ob Spodnji postaji Pohorske vzpenjače, s pričetkom 19. 6. 2009 in zaključkom 21. 6. 2009, po tekmovalni homologirani progi za gorsko kolesarjenje, s startom pri koči A. in ciljem v ciljni areni Čopove proge ob spodnji postaji Pohorske vpenjače. V izreku dovoljenja je organizatorju prireditve B. d.o.o., s sedežem v Mariboru, ..., naložila še dodatne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti, življenja in zdravja udeležencev ter varnost javnega prometa. V obrazložitvi odločbe je med drugim napisala, da je bilo iz dejstev, ugotovljenih v postopku in zbranih dokazov, ugotovljeno, da je organizator predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti, življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb ter varnosti premoženja ter da prireditev ne bo ogrožala javnega prometa in predstavljal nedopustne obremenitve okolja. Zato je na podlagi 16. člena ZJZ dovolila izvedbo prireditve. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za notranje zadeve s svojo odločbo št. 2151-4/2009/5 (1332-03) z dne 8. 9. 2009. Pritrdilo je ugotovitvam organa prve stopnje, da je organizator, glede na podano vlogo, predložil vse z materialnim predpisom zahtevane listine in da je predvidel tudi zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti in življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja ter da prireditev ne bo ogrožala javnega prometa in predstavljala nedopustne obremenitve okolja. Zavrnil je pritožbene ugovore tožnika, da mu je bilo dovoljenje vročeno dne 23. 6. 2009 ter da je glede na to bilo nemogoče doseči, da bi bila prireditev izvedena s pravnomočnim dovoljenjem. Pojasnjuje, da je pridobitev dovoljenja, s katerim je organizatorjem prireditve dovoljenja izvedba javne prireditve na določen dan ob določenem času, v primerih, ki jih določa 13. člen ZJZ, pogoj, da organizator lahko uresniči ustavno pravico do mirnega zbiranja v točno določenem času. Postopek mora biti hiter, zato mu jo je mogoče omejiti samo z izdajo odločbe o prepovedi javne prireditve. Pripominja, da mora pristojni organ skladno z ZJZ organizatorju vročiti odločbo o prepovedi prireditve najkasneje 2 dni pred prireditvijo. Če pristojni organ ne vroči odločbe o prepovedi prireditve v predpisanem roku, se šteje, da je prireditev dovoljena na podlagi samega zakona. Iz spisov zadeve je razvidno, da je organ prve stopnje odločbo o dovolitvi javne prireditve izdal dne 17. 6. 2009, to je 2 dni pred pričetkom prireditve in jo je dne 19. 6. 2009 tudi osebno vročil stranki ter po elektronski pošti tudi stranskemu udeležencu (tožeči stranki) s tem, da je ta odločbo prevzel šele 23. 6. 2009. Ne glede na to pa pritožniku s tem ni bila kršena pravica do pritožbe. Glede pritožbene navedbe, da se naravo varstveno soglasje s traso za spust ne prekriva, organ druge stopnje ugotavlja, da je naravovarstveno soglasje izdano za traso kolesarske poti (Bike park), ki poteka od vrha do vznožja Pohorja, k.o. ... in k.o. ... ter da je organ prve stopnje organizatorju dovolil spust le po tej trasi. Ob tem pa organ druge stopnje pripominja, da organ prve stopnje ne more presojati pravilnosti in zakonitosti naravovarstvenega soglasja, izdaje katerega je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje. ZJZ v 10. členu med splošnimi dolžnosti organizatorja prireditve sicer določa, da mora pri izvedbi prireditve upoštevati tudi pogoje, ki jih določajo drugi predpisi, vendar pa je pristojni organ v postopku izdaje dovoljenja za javno prireditev dolžan ugotoviti le, ali je organizator predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti, življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja ter da prireditev ne bo ogrožala javnega prometa in da ne bo predstavljala nedopustne obremenitve okolja. Glede pritožbenih navedb, da si organizator ni pridobil dovoljenj lastnikov vseh parcel, oz. da je omogočil kampiranje brez dovoljenj na parkiriščih, pa organ druge stopnje pripominja, da je pritožnik izkazal pravni interes za vložitev pritožbe le glede ohranjanja narave ter varstva okolja, zaradi katerega je organ prve stopnje organizatorju naložil dodatni ukrep, da mora po končani prireditvi odstranit vse predmete in naprave, ki jih bo postavil za izvedbo prireditve in prireditveni prostor vzpostaviti v prejšnje stanje, ni pa izkazal pravnega interesa glede izvedbe celotne prireditve oz., da je tudi sam lastnik katere od parcel, za katere si po njegovem mnenju organizator ni pridobil soglasja. Kljub temu pa organ druge stopnje ugotavlja, da je organizator organu prve stopnje predložil vse dokumente, ki jih je ta zahteval. Zaradi razjasnitve same upravne stvari in uskladitve predložene dokumentacije je organ prve stopnje sklical ustno obravnavo, katere namen je bil med drugim tudi dogovoriti se o ukrepih za večjo varnost ljudi in premoženja ter za vzdrževanje reda na prireditvi. Iz spisa zadeve je razvidno, da je organizator vlogi za izdajo dovoljenja priložil soglasje lastnikov oz. upravljalcev prireditvenega prostora, navedenega v izpodbijanem dovoljenju za izvedbo javne prireditve. Prav tako je iz spisa zadeve razvidno, da je prireditveni prostor tudi na zemljišču, katerega lastnica je Mestna občina Maribor, ki je organizatorju izdala tako dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom št. 35411-35/2009 030204SB z dne 8. 6. 2009, kot tudi dovoljenje za posebno rabo javnih površin - zahodnega parkirišča ob Pohorski ulici pod Pohorsko vzpenjačo in zahodnega vzdolžnega parkirišča ob Pohorski ulici do spodnje postaje Pohorske vzpenjače (dovoljenje št. 37103-270/2009 030318 z dne 13. 5. 2009). Glede na navedeno organ druge stopnje ugotavlja, da so bila soglasja lastnikov oz. upravljalcev za uporabo prireditvenega prostora nedvomno podana, prav tako pa je tudi lokalna skupnost ob prireditvi bila obveščena, s tem pa so bile izpolnjene tudi zahteve iz drugega odstavka 14. člena ZJZ.

Tožnik s tožbo izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje in ponavlja pritožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da prireditelj ni predložil soglasja vseh lastnikov zasebnih zemljišč, na katerih se je odvijala prireditev. Prav tako ponavlja pritožbene ugovore, da se naravovarstveno dovoljenje, ki je bilo izdano za traso (Bike park), s traso za spust prekriva le v kakšnih 200 m. Opozarja, da bi dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor moralo zajemati celoten prostor prireditve in da bi prvostopenjski organ moral presojati vpliv varstva na okolje na celotnem območju, kjer bo potekalo tekmovanje, česar pa ni storil. Zatrjuje, da so bila kršena pravila postopka in da izpodbijana odločba v izreku ni odločila glede predmeta zahtevka, torej za katero območje se izdaja dovoljenje. Opozarja, da so objekti v gozdu in na smučišču, na katerih je potekalo tekmovanje, postavljeni že leta protizakonito in jih prireditelj kljub navodilom v dovoljenju, da jih je potrebno odstraniti, ne odstrani. Na koncu opozarja tudi, da je prireditev pustila na terenu trajne posledice. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povračilo stroškov postopka oz. podrejeno da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita glede na dejansko stanje, ki je razvidno iz dokumentacije, navedbe tožeče stranke pa so neutemeljene iz razlogov, ki jih je organ druge stopnje navedel v svoji odločbi. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka:

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa. je bila tožeči stranki lastnost stranskega udeleženca in s tem pravica do vstopa v postopek izdaje dovoljenja za sporno javno prireditev priznana s sklepom organa prve stopnje št. 215-188/2009-4 (9133) z dne 29. 5. 2009. Iz obrazložitve citiranega sklepa izhaja, da je bila pravica do udeležbe v postopku oz. priznanje lastnosti stranskega udeleženca v upravnem postopku tožeči stranki priznana na podlagi dejstva, da gre za društvo, ustanovljeno s ciljem varstva okolja in ohranjanja narave na vseh področjih, še posebej, ker se posveča pohorskemu ekosistemu. V tem obsegu je sodišče priznalo tožeči stranki pravni interes tudi za vložitev in obravnavo tožbe zoper izpodbijano dovoljenje, ne glede na to, da je prireditev že bila (2. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/2006 in 62/2010). Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tako kršitve pravil postopka, kakor tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in posledično nepravilno uporabo materialnega predpisa z ugovori, ki so identični pritožbenim in na katere je po presoji sodišča pravilno in dovolj izčrpno odgovoril že drugostopni upravni organ. Po presoji sodišča so razlogi, s katerimi sta tako organ prve stopnje kot tudi tožena stranka utemeljila svojo odločitev pravilni in zakoniti, zato se sodišče nanje izrecno sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1. V zvezi s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na nerealizirane obveznosti prireditelja iz izpodbijane odločbe, pa sodišče tožniku pojasnjuje, da je neizvršitev z odločbo (dovoljenjem) naloženih obveznosti po prireditvi, stvar drugih postopkov (inšpekcijskih), ki na presojo zakonitosti izdanega dovoljenja ne vplivajo. Tudi tožbeni ugovori (ki so enaki pritožbenim) glede veljavnosti oz. zakonitosti izdanega naravovarstvenega soglasja (ker se ne pokriva s traso za spust), na zakonitost izpodbijanega akta ne vplivajo in jih je sodišče zavrnilo kot neutemeljene. Že organ druge stopnje je tožeči stranki pravilno pojasnil, da je bilo to soglasje izdano za traso kolesarske poti (Bike park) in da je organ prve stopnje tudi v izpodbijani odločbi dovolil spust le po tej trasi. Prav tako se sodišče strinja z ugotovitvijo organa druge stopnje, da se pri izdaji dovoljenja za javno prireditev pravilnost in zakonitost naravovarstvenega soglasja ne presoja, saj je ta izdaja tega soglasja v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor oz. Agencije Republike Slovenije za okolje. Po določbi 10. člena Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ-UPB2, Uradni list RS, št. 113/2005) je med splošnimi dolžnosti organizatorja prireditve določeno, da mora pri izvedbi prireditve upoštevati tudi pogoje, ki jih določajo drugi predpisi, v postopku za izdajo dovoljenja za javno prireditev pa je pristojni organ dolžan ugotoviti, ali je organizator predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti, življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja ter da prireditev ne bo ogrožala javnega prometa ter ne bo predstavljala nedopustne obremenitve okolja. Vse navedene zakonske obveznosti so bile po presoji sodišča v obravnavanem primeru izpolnjene. Zato je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita in je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka:

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.