16. člen ZJZ

Tožeča stranka kot izvajalka javne zdravstvene službe, z zatrjevanimi, toda neizkazanimi navedbami o povečanem obsegu svojega dela zaradi nezakonito izdanega dovoljenja za javno prireditev, z navedbo izvajalca nujne medicinske pomoči, ki pa po njenih navedbah tega ni opravljal, temveč je to zanj delal nekdo drug, ki pa za to ni izpolnjeval pogojev, in ob tem, da niti ne zatrjuje, da bi morala biti ona izbrana za izvajalca nujne medicinske pomoči na tej prireditvi ne utemeljuje svojega pravnega interesa, ki bi izhajal iz kakšne njene neposredne, na zakon odprte osebne koristi.

Akt, s katerim je prvostopenjski organ odločil, da prijava javne prireditve na pristojni PP ni predhodno vprašanje za ta postopek, ne more biti predmet upravnega spora, ker s tem aktom postopek ni bil končan, ker gre za akt procesne narave. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ v celoti pojasnil, zakaj so podani vsi pogoji za izdajo dovoljenja, kot jih določa prvi odstavek 16. člena ZJZ. Sicer pa sodišče šteje, da pogoji med strankama niso sporni. Tožnik namreč v tožbi očita, da je bila nepravilnost v postopku izdaje dovoljenja v tem, da prvostopenjski organ ni obravnaval kot predhodnega vprašanja prijave prireditve na PP Medvode. Ker je šlo za dve različni prireditvi na dveh različnih lokacijah, čeprav sosednjih, za katere sta pristojna dva različna organa, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko neke druge prireditve, za katero je pristojna policijska postaja, ni štel kot predhodnega vprašanja za javno prireditev, ki je predmet tega postopka.

Tožeča stranka ni izkazala pravne koristi za vložitev ugotovitvene tožbe, saj morebitna ugotovitev nezakonitosti izdanega dovoljenja ne more vplivati na izbiro izvajalca zdravstvene oskrbe na bodočih prireditvah. Zagotavljanje NMP na prireditvah se namreč ureja s posebnim dogovorom med organizatorjem prireditve in zdravstvenimi zavodi, ki imajo organizirane ekipe za izvajanje NMP v skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči. Iz navedenega izhaja, da je izbira izvajalca v sferi organizatorja prireditve, upravni organ pa v postopku izdaje dovoljenja za prireditev preveri le, ali je organizator v postopku izkazal, da je predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev varnosti življenja in zdravja ljudi, pri čemer lahko organizatorju v dovoljenju naloži dodatne ukrepe za večjo varnost ljudi.

Naslovnik v konkretnem primeru izpodbijane odločbe sicer ni tožnik, temveč organizator javne prireditve, vendar je bil tožniku v skladu z določili 43. člena ZUP priznan položaj stranke v postopku s strani pristojnega organa druge stopnje, ki je meritorno obravnavala tožnikovo pritožbo, ki ji je deloma ugodila tako, da je v skladu z določili 248. člena ZUP ob reševanju tožnikove pritožbe deloma spremenila izrek izpodbijane prvostopne odločbe iz razlogov, ki jih je pravilno navedla v svoji obrazložitvi. Hkrati pa je v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZUP presodila tudi vse bistvene pritožbene navedbe, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, sodišče pa se z njenimi razlogi v celoti strinja.

Vprašanje (dopustnosti) spremembe tožbe je v ZUS-1 urejeno v celoti in glede tega vprašanja po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 določb ZPP, ki urejajo spremembo tožbe o glavni stvari, v upravnem sporu ni mogoče uporabiti.