VSRS Sodba II Ips 116/2008

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora prva tožena stranka (v nadaljevanju toženec) plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) znesek 8.702,73 euro z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2003 dalje do plačila, tožbeni zahtevek proti drugi toženi stranki pa je zavrnilo. Poleg tega je odločilo o stroških pravdnega postopka.

2Proti sodbi se je pritožil toženec in sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka.

3Proti tej sodbi je toženec vložil revizijo iz vseh razlogov iz 370. člena ZPP. Predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Povzema ugotovitve sodišč o tem, da je je bilo za asfaltiranje odsekov A in B predvidenih 31.134.864 tolarjev, da so bila dejansko izvedena dela na teh odsekih v vrednosti 29.127.388 tolarjev in da je to približno 2.000.000 tolarjev manj kakor je bila predračunska vrednost. Nato sta zaključili, da bi morala biti ta sredstva vrnjena v proračun, a nista navedli za katere namene. Toda podžupan ... je povedal, da je morala občina zagotoviti slehernemu občanu primeren dostop do lokalnih in regionalnih cest, nesporno pa je, da so občani prispevali denarna sredstva, toda toženec in njegov brat sta prispevala bistveno več, čeprav predvidena obnova ne povezuje njunih stanovanjskih hiš brez odcepa C. Ker ni bilo konkretnega plana za modernizacijo cest in se z 2.000.000 tolarjev ni dala modernizirati nobena druga lokalna ali priključna cesta, je logična odločitev takratnega župana – toženca, da se modernizira najbližja priključna cesta v bližini lokalne ceste B, kjer je bila gradbena mehanizacija. Ker sodišči tega nista upoštevali, sta storili bistveno kršitev določb postopka, ker so odločilni razlogi v nasprotju z izvedenimi dokazi. Poleg tega sta temelj odškodninske odgovornosti toženca vezali na še nepravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti K 140/2004, ki bo razveljavljena, ker se je v obdolženčevo korist pritožil vrhovni državni tožilec. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je tudi v tem, da je za odločanje o proračunu pristojno računsko sodišče in ne pravdno sodišče, ki bi moralo tožbo zavreči. Napačno uporabo materialnega prava očita sodiščema zato, ker je bil proračun za leto 2001 sprejet na 26. seji občinskega sveta dne 9. 4. 2002 in objavljen v Uradnem listu RS 42/2002. Gre torej za javni akt, ki ga noben poznejši sklep občinskega sveta ne more spremeniti. Tako je sodišče poseglo v pristojnost javnega financiranja, kar je v nasprotju z Ustavo, saj računsko sodišče ni ugotovilo nepravilnosti v županovanju toženca. Odgovornost župana za izvrševanje proračuna je politična in če občinski svet, nadzorni organ ali računsko sodišče niso ugotovili nepravilnosti, ni odškodninske odgovornosti toženca. Dodaja, da je šlo za kršitev 142. člena Ustave RS, ker je bilo poseženo v pravico do življenja v prijaznem in urbano urejenem okolju, kar je pravica vsakega državljana, saj poleg letnih sredstev iz proračuna Republike Slovenije občani sofinancirajo dovozne poti in druge komunalne infrastrukture.

4Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1)

, ki se uporablja po 130. členu zadnje novele Zakona o pravdnem postopku(2)

, je bila revizija vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5Revizija ni utemeljena.

6Uvodoma je treba pojasniti, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), kar pomeni, da je revizijsko sodišče vezano na tisto dejansko stanje, ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje in da na prikazovanje dejanskega stanja v toženčevi reviziji ne bo odgovarjalo.

7Očitanih bistvenih kršitev določb ZPP ni. Za odločanje o sporu je pristojno sodišče splošne pristojnosti in ne računsko sodišče, kot navaja toženec. Po 150. členu Ustave Republike Slovenije (URS)(3) je računsko sodišče najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji. Po 20. členu Zakona o računskem sodišču(4) ima revizijske pristojnosti, se pravi da revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev torej revidira pravilnost in smotrnost poslovanja akta o preteklem, kakor tudi akta o načrtovanem poslovanju uporabnika javnih sredstev, in poda mnenje o poslovanju. V konkretnem primeru pa ne gre za računsko revizijo poslovanja, temveč za odškodninski zahtevek oziroma povrnitev sredstev občine, ki so bila uporabljena za asfaltiranje ceste na zasebnem zemljišču izven objave in naročila gradenj za modernizacijo javnih poti. Gre torej za nedopustno in protipravno izvrševanje sprejetega proračuna občine, ker del sredstev ni bil vrnjen v proračun, torej za premoženjsko razmerje v okviru civilnega prava, za kar je po 1. členu ZPP pristojno sodišče splošne pristojnosti, ki odloča o sporih iz civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb. Kot je že pojasnilo sodišče druge stopnje, gre za preostanek sredstev, ki presega vrednost predračunske vrednosti in ni bil vrnjen v proračun, temveč je bil porabljen za asfaltiranje ceste v zasebni lasti, kar ni bilo predvideno v proračunu občine. Ugotovitev sodišča, da bi morala biti sredstva, ki jih je župan nezakonito porabil za asfaltiranje poti, ki vodi do njegove hiše in hiše njegovega brata, tako da niso bila porabljena po planu za ureditev cest, zadošča. Zakaj bi se ta sredstva porabila, bi nato po 15. členu Statuta občine Sv. Jurij ob Ščavnici (v nadaljevanju Statut)(5) odločal občinski svet, ki je bil za to pristojen, medtem ko župan po 29. členu Statuta lahko daje le predloge občinskemu svetu in izvršuje proračun.

8Materialno pravo sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili. Na podlagi Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)(6), ki se uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakona (OZ)(7), sta uporabili pravila o povzročitvi škode. Upoštevali sta, da morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti sočasno podani naslednji štirje elementi: nedopustno ravnanje, zaradi katerega je nastala škoda (vzročna zveza), odgovornost tožene stranke in nastanek škode. Zlasti sodišče prve stopnje jih je v razlogih sodbe na 4. in 5. strani izčrpno pojasnilo.

9Revizija sicer pravilno opozarja, da je odgovornost župana politične narave. Res je neposredno izvoljen funkcionar občine, ki po 28. in 29. člen Statuta zastopa in predstavlja občino. Toda njegova odgovornost je tudi civilnopravne narave. Ni resnična trditev revizije, da kolikor občinski svet, nadzorni organ ali revizijsko sodišče niso ugotovili nepravilnosti, ni odgovornosti. Civilno odgovornost je izrecno terjal občinski svet, ki je po 13. členu Statuta najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Dejstvo, da je bil na 26. seji občinskega sveta 9. 4. 2002 sprejet zaključni račun za leto 2001 in objavljen v Uradnem listu, še ne pomeni, da je s sprejemom zaključnega računa preverjena in potrjena zakonitost in učinkovitost vsake posamezne od vseh v njem navedenih naložb. Zaključni račun proračuna občine je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto. Poleg tega je isti organ, torej občinski svet na podlagi poročila nadzornega odbora o pregledu poslovanja občine za leto 2001 na 30. seji 25. 9. 2002 sprejel različne sklepe, med njimi tudi sklep, da morata prvo toženi župan in njegov brat (drugo toženi) poravnati prispevek v občinski proračun za odsek ceste C v Slaptincih v znesku 2.085,522 tolarjev, najkasneje do 31. 3. 2003, ker se je odsek ceste C moderniziral brez soglasja občinskega sveta in na račun občine.

10Pri tem se toženec ne more sklicevati na pravico do življenja v prijaznem in urbano urejenem okolju. To je pravica vsakega državljana in če se občina po 142. URS financira iz lastnih virov in z dodatnimi sredstvi države, župan nima prednosti pred drugimi državljani v občini, za katere je občinski svet sprejel plan investicij za ureditev cest in določil, kako se bo ta pravica uresničevala.

11Tako se izkaže, da revizija ni utemeljena, zato jo je sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo. S tem je zavrnilo tudi predlog za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999-73/2000.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 45/2008.

Op. št. (3): Uradni list RS, št. št. 33/1991-I-42/1997.

Op. št. (4): Uradni list RS, št. 11/2001.

Op. št. (5): Uradni list RS, 29/2000.Op. št. (6): Uradni list SFRJ, št. 29/1978-57/1989.

Op. št. (7): Uradni list RS, št. 83/2001-40/2007.