VSL sklep I Cpg 1176/2010

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja na ugotovitev, da denarna odpravnina v višini 80,00 EUR za delnice družbe P. T., d.d. ni primerna, da določi primerno denarno odpravnino in da nasprotnemu udeležencu naloži izplačilo razlike med primerno denarno odpravnino in odpravnino v znesku 80,00 EUR za delnico. Predlagatelju je naložilo povrnitev stroškov postopka nasprotnega udeleženca v znesku 624,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V pritožbenem roku je zoper sklep pritožbo vložil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje temelji na naslednjih odločilnih dejanskih ugotovitvah:

0411. 2009 je ATVP objavila odločbo o izidu prevzemne ponudbe prevzemnikov M., d.o.o. in E., d.d. za prevzem ciljne družbe P. T., d.d., s katero je ugotovila, da je bila prevzemna ponudba uspešna

2912. 2009 je skupščina družbe P. T., d.d. sprejela sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev

na dan sprejetja sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev sta prevzemnika imela 123.222 glasovalnih delnic, kar je predstavljalo 96,87 % glasovalnih pravic

pri obeh prevzemnikih M., d.o.o. in E., d.d. gre za povezani osebi

s sklepom o izključitvi manjšinskih delničarjev je bila določena odpravnina izključenim delničarjem v višini 80,00 EUR na delnico, ki je enaka ponujeni ceni iz prevzemne ponudbe.

Materialnopravno zmotna je razlaga pritožnika v pritožbi, ki jo je podajal že v postopku pred prvostopenjskim sodiščem, da naj bi izjema iz 2. odstavka 68. člena Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1) veljala samo za tiste primere, ko je bil prevzemni prag dosežen na podlagi uspešne prevzemne ponudbe znotraj prevzemnega postopka. Institut iztisnitve delničarjev je načeloma urejen v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki v 384. členu ureja pravico delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90 % osnovnega kapitala družbe, da na njegov predlog skupščina delniške družbe sprejme sklep o prenosu delnic preostalih delničarjev na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine. Zakon v tem delu ureja tudi način določitve višine denarne odpravnine (385. člen ZGD-1) in možnost sodnega preizkusa denarne odpravnine (388. člen ZGD-1). V tem okviru je potrebno določbo 68. člena Zakona o prevzemih razumeti v sklopu sistemske ureditve pravice do iztisnitve manjšinskih delničarjev in sicer tako, da je takšna možnost zagotovljena tudi v družbah, kjer je bil uspešno izveden prevzemni postopek. Načeloma torej veljajo v primerih iztisnitve manjšinskih delničarjev tudi pri tovrstnih družbah vsa pravila določena v ZGD-1. V smislu 1. odstavka 68. člena ZPre-1 ima torej prevzemnik, ki je na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90 % delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico pravico uveljavljati izključitev manjšinskih delničarjev pod pogoji, določenimi v ZGD-1. Posebna ureditev velja po ZPre-1 le v tako imenovanem poprevzemnem obdobju, kot je opredeljeno v 2. odstavku 68. člena ZPre-1. Pritožnik v pritožbi pravilno ugotavlja, da zakon v tem delu manjšinskim delničarjem izključuje pravico do sodnega preizkusa denarne odpravnine, saj prevzemnika v tem primeru veže ponujena cena iz prevzemne ponudbe. Izjema ureditve izključitve manjšinskih delničarjev po ZPre-1 velja torej le glede določitve denarne odpravnine manjšinskim delničarjem. Zmotno je zato stališče pritožnika v pritožbi, da v teh primerih ni mogoče upoštevati določbe 2. odstavka 384. člena ZGD-1 glede ugotavljanja deleža delnic glavnemu delničarju.

Izjema iz 2. odstavka 68. člena ZPre-1 temelji na predpostavki uspešno izvedenega prevzemnega postopka, kar je v konkretnem primeru razvidno iz odločbe ATVP z dne 03. 11. 2009. Drugi opredelilni element iz 2. odstavka 68. člena ZPre-1, ki zamejuje učinkovanje te izjeme, je v časovni opredelitvi poprevzemnega obdobja, v katerem se kot primerna denarna odpravnina šteje ponujena prevzemna cena delnic. Zakon torej pri opredelitvi izjeme iz 2. odstavka 68. člena ZPre-1 ne določa, da bi moral biti kvalificirani prevzemni prag za uveljavljanje iztisnitve manjšinskih delničarjev dosežen že v toku prevzemnega postopka, zato je pravilna razlaga prvostopenjskega sodišča, da je odločilna okoliščina, da je prevzemnik skupaj s povezanimi osebami na dan sprejema sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev presegal kvalificirani prevzemni prag, to je najmanj 90 % glasovalnih pravic, čemur je bilo zadoščeno v konkretnem primeru. Pritožbeno sodišče pri tem dodaja, da ni videti razumnega razloga za razlikovanje položaja manjšinskih delničarjev v primeru, ko je prevzemnik kvalificirani prevzemni prag presegel z nakupom po zaključenem prevzemnem postopku po isti ceni, kot jo je zagotavljal v prevzemni ponudbi v primerjavi, da bi prevzemnik to uspel že v toku samega prevzemnega postopka. Bistveno je, da je bil v skladu z 2. odstavkom 86. člena ZPre-1 dosežen kvalificiran prevzemni prag na dan sprejema sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev, sprejetega znotraj časovnega okvira poprevzemnega obdobja iz 2. odstavka 68. člena ZPre-1.

Ker že zgoraj navedeni razlogi zadostujejo za preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenimi navedbami, s katerimi pritožnik izpodbija s strani prvostopenjskega sodišča ugotovljeno dejansko stanje glede statusa družb K., d.d. in G. T., d.d. kot povezanih družb ob zaključku prevzemnega postopka.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo drugih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (353. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

Neutemeljena je pritožba tudi v delu, s katerim izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o povrnitvi nastalih stroškov nasprotnemu udeležencu v tem postopku. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na določbi 614. člena ZGD-1, ki v 1. odstavku omogoča, da na predlog prevzemne družbe predlagateljem postopka naloži, da ji povrnejo vse stroške postopka ali del teh stroškov, če bi ti od vložitve predloga ali poznejšega dne morali vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo. Zmotno je stališče pritožnika v pritožbi, da je kot take stroške, katerih povrnitev je mogoče naložiti predlagatelju, šteti le stroške v povezavi z delom poravnalnega odbora oziroma izvedencev, ki so pritegnjeni v postopek. Glede na to, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da predlagatelj sploh ni imel pravne podlage za uveljavljanje predloga, je pravilno sledilo predlogu nasprotnega udeleženca ter mu priznalo stroške zastopanja v tem postopku skladno z Odvetniško tarifo ter plačilo taksnih obveznosti.

Ker predlagatelj ni uspel s pritožbo, ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP). Do povrnitve stroškov pritožbenega postopka pa ni upravičen niti nasprotni udeleženec v zvezi z vloženim odgovorom na pritožbo, saj skladno z določbo 366. člena ZPP pri izpodbijanem sklepu ne gre za sklep, glede katerih se v pritožbenem postopku upoštevajo tudi določbe ZPP o odgovoru na pritožbo.