VSL sklep II Cp 2237/2010

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točki I.2. in I.3. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

1Sodišče prve stopnje je na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnih nepremičnin z dne 22. 12. 2008 pri nepremičnini parc. št. 17/6 vl. št. 997 k.o. K., ki je do 53/100 last predlagateljice, dovolilo odpis te parcele in vknjižbo lastninske pravice v korist imetnika R.M. do 23/100 celotne nepremičnine. Obenem je zavrnilo predlog za vknjižbo lastninske pravice v delu, s katerim je bila zahtevana vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu (za čas od 04. 09. 2008 do 12. 01. 2009). Zavrnilo je tudi predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine. Pri nepremičninah parc. št. 16/1, 17/5 in 17/7, vse vl. št. 997 k.o. K., ki so do 47/100 last R.M., pa je dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice do celote.

2Predlagateljica se je pravočasno pritožila zoper zavrnilni del navedenega sklepa. V pritožbi se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Ponavlja, da je izgubila sklep z zaznamkom, ki je pogoj za zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, zato je istočasno predlagala tudi postopek vzpostavitve te listine, kar ji omogoča 7. odstavek 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1; Ur. l. RS, št. 58/03, 45/08 in 28/09). Sodišče prve stopnje je njen predlog napačno zavrnilo s sklicevanjem na 4. odstavek 70. člena ZZK-1, ki se uporablja, ko želi stranka doseči razveljavitev izgubljenega sklepa, predvsem zaradi varstva lastnika nepremičnine pred morebitno zlorabo takšnega sklepa. Predlagateljica pa želi v obravnavanem primeru doseči učinkovanje sklepa, da bi lahko uveljavila vpis v zaznamovanem vrstnem redu. Njena edina pravna možnost je postopek za vzpostavitev pogojevane listine.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je predlagateljici upravičeno odreklo pravico do predlagane vknjižbe lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Za takšno vknjižbo bi namreč po 2. odstavku 74. člena ZZK-1 v zvezi s 3. odstavkom 70. člena istega zakona morala poleg listin, ki so podlaga za vknjižbo, predlogu priložiti tudi sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda z zaznamkom, da gre za odpravek sklepa, ki je podlaga za nadaljnje vpise glede zaznambe vrstnega reda, ki je bila s tem sklepom dovoljena. Predlagateljica je, kot sama priznava, sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda z ustreznim zaznamkom izgubila. Sodišče prve stopnje jo je zato s sklepom z dne 15. 12. 2009 pravilno pozvalo k dopolnitvi njenega zemljiškoknjižnega predloga za vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, vendar se predlagateljica na ta poziv ni ustrezno odzvala. Predlagala je namreč uvedbo postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, namesto postopka, ki ga predvideva 4. odstavek 70. člena ZZK-1, po katerem se za razveljavitev izgubljenega sklepa z zaznamkom iz 2. odstavka istega člena uporabljajo pravila Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; Ur. l. SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur. l. RS, št. 87/02 do 77/08) o postopku za razveljavitev listin.

5Pravila, ki veljajo za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, se po 7. odstavku 234. člena ZZK-1, na katerega se sklicuje pritožba, res smiselno uporabljajo tudi za postopek vzpostavitve druge listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice ali druge stvarne pravice v korist predlagatelja postopka, vendar sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda po presoji pritožbenega sodišča ni takšna listina. Na podlagi sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda ni mogoče doseči vknjižbe lastninske ali druge stvarne pravice, pač pa takšna zaznamba po 1. odstavku 68. člena ZZK-1 zgolj varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. Gre torej za vpis pravnega dejstva in ne pravice. Zmotno pa je tudi pritožbeno stališče, da se 4. odstavek 70. člena ZZK-1 uporablja le v primeru, ko se želi doseči (zgolj) razveljavitev izgubljenega sklepa. Nepravdni postopek za razveljavitev (amortizacijo) listin, na katerega napotuje navedeno zakonsko določilo, namreč upravičencu omogoča prav zavarovanje pravice iz izgubljenega papirja. Ko namreč sodišče s sklepom razveljavi izgubljeno ali uničeno listino, lahko upravičenec poslej uveljavlja svoje pravice brez takšne listine na podlagi pravnomočnega sklepa o njeni amortizaciji. Takšen sklep ima torej konstitutiven učinek, kar pomeni, da nadomesti izgubljeno listino. Z amortizacijo se prepreči, da bi pravice iz izgubljene ali uničene listine morebiti uveljavljal tisti, ki jo je pridobil na nepošten način. Predvsem pa amortizacija zakonitemu imetniku omogoči, da ne izgubi pravic, ki jih je pridobil na podlagi izgubljene ali uničene listine. Potemtakem bi tudi predlagateljica z amortizacijo izgubljenega odpravka sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda lahko dosegla zahtevani zemljiškoknjižni vpis, ni pa upravičena do predlaganega postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Sodišče prve stopnje bi sicer moralo njen predlog v tem delu zavreči (in ne zavrniti), vendar od takšne spremembe izpodbijanega sklepa pritožnica ne bi imela nobene pravne koristi, zato sodišče druge stopnje v to odločitev ni posegalo.

6V postopku na prvi stopnji ni bilo procesnih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, drugih pa predlagateljica obrazloženo ne uveljavlja. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice. Hkrati je na podlagi istega zakonskega določila dovolilo tudi izbris zaznambe zavrnitve vpisa.