VSRS Sklep II DoR 535/2010

Revizija se dopusti glede vprašanj:

a. ali s sodbo naložena sklenitev pravnega posla, ki je po preteku paricijskega roka nadomeščen s sodbo, predstavlja pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa ali pravnoposlovno pridobitev, v okviru slednjega pa tudi vprašanje pomembnosti potrdila upravne enote glede predmeta denacionalizacijskega postopka;

b. ali se določba 88. člena ZDen (drugi odstavek v povezavi s prvim odstavkom 88. člena ZDen) nanaša tudi na razpolaganja, do katerih pride šele po intervenciji sodišča na podlagi sodne odločbe.

1Tožnica (denacionalizacijska upravičenka) je v postopku uveljavljala izbrisno tožbo zoper toženca J. B. in K., ker naj bi le-ta medsebojno (s prodajno pogodbo) nedopustno razpolagala s stanovanjem, ki je del nepremičnine parc. št. 39/31 k. o. ..., glede katere teče pred upravnim organom denacionalizacijski postopek. Meni, da je razpolaga tožencev v nasprotju z 88. členom Zakona o denacionalizaciji (Zden).

2Sodišče prve stopnje je:

ugotovilo ničnost prodajne pogodbe, sklenjene med drugo toženko kot prodajalko in prvim tožencem kot kupcem, ki jo je nadomestila sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 4109/2003 z dne 11. 5. 2004;

ugotovilo neveljavnost vknjižbe Okrajnega sodišča v Grosupljem Dn 2280/2004, s katero je bil na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 4109/2003 z dne 11. 5. 2004 pri nepremičnini parc. št. 39/31 k. o. ... vpisan J. B. kot lastnik stanovanja, ki se nahaja v I. nadstropju stanovanjske hiše na naslovu L. ..., in obsega dve sobi, kuhinjo, shrambo, kopalnico, predsobo, klet oziroma drvarnico skupaj s podstrešjem, stopniščem in pripadajočim dvoriščem, in sicer v izmeri 62,95 m² oziroma skupaj s kletjo 67,10 m².

Kar je tožnica zahtevala več oziroma drugače, je sodišče zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Zoper navedeno odločitev je druga toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem izpostavlja dve osrednji pravni vprašanji, njuno pomembnost na abstraktni ravni pa utemeljuje z neobstojem prakse Vrhovnega sodišča. Navaja, da se prvi toženec v zemljiško knjigo ni vpisal na podlagi „kupoprodajne pogodbe“ (soglasne volje pogodbenikov) temveč pravnomočne sodne odločbe (proti volji druge toženke, ki je bila v sklenitev pogodbe prisiljena s sodno odločbo). To pomeni, da je lastninsko pravico pridobil na podlagi odločbe državnega organa in ne s pravnim poslom. Določba 88. člena ZDen (drugi odstavek v povezavi s prvim odstavkom 88. člena ZDen), na katero sta se pri ugotavljanju ničnosti oprli sodišči, se po mnenju predlagateljice nanaša le na razpolaganja na podlagi pravnih poslov in enostranskih izjav volje, ne pa na primere, ko pride do razpolaganja šele po intervenciji sodišča na podlagi sodne odločbe. Tega načina pridobitve lastninske pravice zakonodajalec ni sankcioniral. Predlagateljica izpodbija tudi stališče drugostopenjskega sodišča o pomembnosti presoje izdanih potrdil Upravne enote Grosuplje. Po stališču drugostopenjskega sodišča je za presojo zahtevka pomembno le, da je zahtevek za denacionalizacijo obsegal celotno parc. št. 39/31 k. o. ..., torej tudi predmetno stanovanje. Kaj je bilo zapisano v potrdilih upravne enote Grosuplje iz leta 2004 in kasnejšega iz leta 2006 ni pomembno. Predlagatelj poudarja, da je to vendarle pomembno, saj je bila sodba iz leta 2004 izdana in pogodba sklenjena na podlagi potrdila upravnega organa Upravne enote Grosuplje z dne 9. 1. 2004, da del parc. št. 39/31 k. o. ... ni predmet denacionalizacije. Na to potrdilo tožnica ni odreagirala, toženi pa sta se nanj zanesli. Upravna enota je nato po več kot dveh letih na predlog tožnice izdala novo potrdilo z dne 27. 3. 2006, s katerim je prej izdano potrdilo spremenila tako, da potrjuje, da zahteva za denacionalizacijo obsega celotno nepremičnino parc. št. 39/31 k. o. ..., kar po mnenju predlagateljice za toženi stranki ne more imeti nobenih pravnih posledic. Predlaga, da sodišče v skladu z zgoraj navedenim dopusti revizijo glede uporabe 88. člena ZDen v primeru pridobitve lastninske pravice na način, kot jo je pridobil J. B., in glede pomembnosti izdanih potrdil upravne enote.

5Predlog je utemeljen.

6V obravnavani zadevi so podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, in sicer glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).