VSL sklep EPVDp 19/2011

Pritožba storilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep o prenehanju veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja za kategorije AM, B1, B, C1, C, G, BE, C1E in CE, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje avgusta 2010.

Storilec je dolžan plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Okrajno sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da storilcu preneha veljati vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, B1, B, C1, C, G, BE, C1E in CE, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje, ker je kot voznik motornih vozil dosegel osemnajst kazenskih točk.

Proti sklepu se pravočasno pritožuje storilec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja, da mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere ima vozniško dovoljenje, čeprav je osemnajst kazenskih točk dobil vedno le zaradi manjše prekoračitve hitrosti in to kot voznik motornih vozil različnih kategorij. Je poklicni voznik tovornega vozila in je vožnja s C kategorijo njegov osnovni poklic ter le tako delo lahko opravlja bodisi v okviru delovnega mesta bodisi v okviru samozaposlitve in se samo s tem delom lahko preživlja. Trenutno je kot poklicni voznik zaposlen pri delodajalcu L. d.o.o., zato bo neugoditev pritožbi zanj pomenilo izgubo delovnega razmerja in nezmožnost preživljanja. Iz odločbe tudi ni razvidno, kako je sodišče upoštevalo dejstvo, da je poklicni voznik in da je kazenske točke dobil izključno zaradi nekoliko prehitre vožnje. Prilaga pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem ter predlaga spremembo odločitve tako, da se prenehanje veljavnosti ne nanaša na motorna vozila kategorij, s katerimi opravlja osnovni poklic.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče po določilih prvega odstavka 202a. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila, organa pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Gre torej za sklep, ki ga sodišče izda po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo, da je voznik v časovnem obdobju krajšem od treh let s pravnomočnimi odločbami dosegel ali presegel število osemnajst kazenskih točk (oziroma voznik začetnik sedem) ter se torej ni dolžno ukvarjati z vprašanjem, kakšen poklic storilec opravlja. V konkretnem primeru je torej prvostopno sodišče pravilno in zakonito izdalo izpodbijani sklep, ko je prejelo obvestilo Ministrstva za pravosodje, da je storilec v časovnem obdobju krajšem od treh let s petimi pravnomočnimi odločbami pridobil skupno osemnajst kazenskih točk in pravilnosti teh ugotovitev pritožnik tudi ne oporeka, navedbe sklepa pa so tudi skladne s spisovnim gradivom (obvestilom Ministrstva za pravosodje in priloženimi odločbami, opremljenimi s klavzulami pravnomočnosti). Za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je nepomembno, s kakšnimi prekrški in s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec dosegel ali presegel mejno število kazenskih točk. Vprašanje, s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec storil prekršek in so mu bile izrečene kazenske točke, je pomembno le za vnovično pridobitev vozniškega dovoljenja (drugi odstavek 148. člena Zakona o varnosti cestnega prometa – ZVCP-1). Če voznik v času treh let doseže ali preseže osemnajst kazenskih točk, po določilih tretjega odstavka 22. člena ZP-1 sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk in skladno s tem določilom je prvostopno sodišče storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan 29. 8. 2010. Ima pa poklicni voznik pravico, da predlaga (tako kot je to v pritožbi storil), da se mu ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic. Vprašanje, ali bo sodišče temu predlogu ugodilo, pa je povezano s tem, ali storilec izpolnjuje pogoje, ki jih določa peti odstavek 235. člena ZVCP-1. Ti pogoji pa so, da je vožnja motornega vozila temu storilcu osnovni poklic in da z vozilom te kategorije, s katero opravlja osnovni poklic, ni dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih osemnajst kazenskih točk. V primeru pritožnika višje sodišče ugotavlja, da pogoj za neizrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil C kategorije ni izpolnjen. Iz obvestila o doseženih kazenskih točkah in iz priloženih odločb je razvidno, da je storilec tri kazenske točke pridobil za vožnjo motornih vozil C kategorije s plačilnim nalogom PPP in tri kazenske točke za prekršek z motornim vozilom C kategorije s plačilnim nalogom PP in je torej z vozili C kategorije dosegel šest kazenskih točk, torej tretjino kazenskih točk (od števila osemnajst), zaradi česar uporaba določil petega odstavka 235. člena ZVCP-1 pri njem ni možna.

Glede na navedeno je višje sodišče pri odločanju po določilih četrtega odstavka 202a. člena ZP-1 pritožbo storilca po določilih tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker pritožba ni bila uspešna, je storilec dolžan na podlagi določil 147. člena ZP-1 v povezavi z Zakonom o sodnih taksah plačati še stroške pritožbenega postopka v obliki sodne takse. Le-to bo storilcu odmerilo ob upoštevanju določil o posebnih taksah v postopku o prekršku sodišče prve stopnje.