235. člen ZVCP-1-UPB5

Peti odstavek 22. člena ZP-1 sicer določa, da se z zakonom lahko določi, da se posameznim vrstam voznikom izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne kategorije vozil, za katere so imeli vozniško dovoljenje v času storitve prekrška, s katerim je bilo doseženo predpisano število kazenskih točk in pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti posamezne kategorije vozniškega dovoljenja, vendar ta določba nima več ustrezne konkretizirane izvedbe v področnih predpisih, kot je obstajala v preteklosti.

Okoliščina, da je storilec naknadno pridobil še vozniško dovoljenje kategorije C, ne pomeni, da ga je ponovno mogoče šteti za voznika začetnika.

Sodišče mora ob odločanju uporabiti tisti materialni predpis, ki je veljal v času storitve prekrška, razen če je kasnejši predpis za storilca milejši. Določba petega odstavka 235. člena ZVCP-1 je materialnopravne narave, sedaj veljavna ureditev v ZP-1 in ZPrCP pa podobne določbe ne pozna.

Določba petega odstavka 235. člena ZVCP-1 je materialnopravne narave, saj določa pogoje za in obseg izreka sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zato je skladno z načelom zakonitosti v kazenskem pravu treba uporabiti tiste določbe predpisa, ki so veljale v času storitve prekrška. Drugi odstavek 2. člena ZP-1 izjemoma dopušča retroaktivno veljavnost materialnopravnega predpisa, če je za storilca milejši.

Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se je Vrhovnemu sodišču porodil precejšen dvom o resničnosti dejstva, ki je odločilno z a uporabo petega odstavka 235. člena ZVCP-1, to je, ali storilec opravlja vožnjo motornih vozil kot svoj osnovni poklic.

Ker je sodišče nepravilno zaključilo, da je imel storilec v času storitve očitanega prekrška status voznika začetnika, mu je ob izrečenih enajstih kazenskih točkah tudi nepravilno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Pri prekrških zoper varnost javnega prometa hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (peta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).

V vseh primerih, ko je predpisana stranska sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov), o prekršku odloča sodišče v rednem in ne v skrajšanem postopku.

Glede javnosti sojenja so v skladu s 24. členom Ustave javne sodne obravnave, pri čemer je za razliko od kazenskega postopka v postopku zaradi prekrškov ustna obravnava in javna razglasitev odločitve bolj izjema kot pravilo. Poleg kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljena, storilcu na podlagi določbe 5. odstavka 23. člena ZP-1 ni dopustno izreči tudi stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, tudi če sodišče hkrati ne odloči o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da se storilcu ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije C1, C, C1E in CE, saj sodišče prve stopnje tega ni dolžno in pristojno upoštevati po uradni dolžnosti, bistvenega pomena pa je, da tudi iz storilčevega dopisa dne 14. 3. 2011 ne izhaja, da bi pri opravljanju svojega osnovnega poklica potreboval vozniško dovoljenje za naštete kategorije motornih vozil, saj je zatrjeval, da je eksistenčno odvisen le od vozniškega dovoljenja za B kategorijo motornih vozil.

Čeprav bi moralo sodišče že s sodbo odločiti tudi o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa ta kršitev ni preprečevala izdaje naknadnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja v smislu prvega odstavka 202. a člena ZP-1.

Po določbi pete alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1 hitri postopek zoper voznika začetnika ni dovoljen za prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija v številu, večjem od 6.

Voznik, ki že ima vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A2, A ali B, ob kasnejši pridobitvi vozniškega dovoljenja katere od teh kategorij ne postane ponovno voznik začetnik.

Čeprav sodišče storilcu prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za C1 in C kategorijo motornih vozil ni izreklo (ker je vozniško dovoljenje za ti dve kategoriji pridobil po storitvi prekrška, za katerega so mu bile izrečene kazenske točke s katerimi je dosegel za voznike začetnike predpisano število kazenskih točk), storilec do ponovne oprave vozniškega izpita za B kategorijo motornih vozil nima pravice v cestnem prometu voziti vozil kategorij AM, B1, B in G, za katere mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in to kljub temu, da ZVCP-1 določa, da vozniško dovoljenje za kategorijo C motornih vozil vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM, B1, B, C1 in G. Vozniško dovoljenje lahko namreč preneha veljati tudi samo za določene kategorije motornih vozil.

Za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je nepomembno, s kakšnimi prekrški in s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec dosegel ali presegel mejno število kazenskih točk. Vprašanje, s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec storil prekršek in so mu bile izrečene kazenske točke, je pomembno le za vnovično pridobitev vozniškega dovoljenja.

Voznik, ki že ima vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A2, A ali B, ob kasnejši pridobitvi vozniškega dovoljenja katere od teh kategorij ne postane ponovno voznik začetnik.

Pri presoji pogojev, da se poklicnemu vozniku ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za tisto kategorijo motornih vozil, s katero opravlja svoj osnovni poklic, je treba poleg formalnih pogojev (da s to kategorijo ni dosegel ali presegel tretjine kazenskih točk, predpisanih za prenehanje ali storil prekrška, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk) upoštevati tudi vse ostale okoliščine primera kot npr. ali gre za prvo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vrsto storjenih prekrškov, pogostost njihove storitve, odnos storilca do lastnega ravnanja in podobno.

Zakonodajalec je s strožjim obravnavanjem te kategorije voznikov želel doseči, da bi vozniki, ki šele pridobijo vozniške izkušnje kot samostojni vozniki v cestnem prometu s kategorijama A ali B motornih vozil, pod grožnjo hujših posledic doseženih kazenskih točk, še dosledneje spoštovali cestnoprometne predpise, saj zaradi neizkušenosti predstavljajo večjo nevarnost v cestnem prometu kot tisti vozniki, ki že imajo večletne vozniške izkušnje.

Status voznika začetnika je povezan s pridobitvijo katere od kategorij A2, A ali B, kar pomeni, da če oseba „izčrpa“ ta status pri kategoriji A, ni več voznik začetnik, če pozneje pridobi kategorijo B.

Vozniku začetniku kot storilcu prekrška stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče omili tako, da izreče manj kot 7 kazenskih točk.