VSM sklep I Ip 1524/2010

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi, ker je štelo, da ni obrazložen.

Zoper navedeni sklep je dolžnica je vložila ugovor z dne 10.07.2010 (list. št. 47), ki ga je sodišče prve stopnje obravnavalo kot pravočasno pritožbo, brez določne navedbe pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe prosi za poplačilo upnikove terjatve od plače ali v mesečnih obrokih, saj je njena plača minimalna in znaša 259,00 EUR bruto, ker je zaposlena le za 4 ure. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga ugodno rešitev njene pritožbe.

Najprej je potrebno pojasniti, da je tudi pritožbeno sodišče dolžničino vlogo z dne 10.07.2010, obravnavalo kot pritožbo. Pri tem je upoštevalo, da je dolžnikov ugovor pravno sredstvo le proti sklepu o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, proti ostalim sklepom v izvršilnem postopku pa lahko vloži le pritožbo (prvi in drugi odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, mora biti obrazložen, kar dolžnik stori tako:

če izpodbija sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, in predlagati dokaze zanje (drugi odstavek 61. člena ZIZ);

v kolikor pa izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, pa mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki po 55. členu ZIZ preprečujejo izvršbo, in zanje ne samo predlagati, ampak tudi že predložiti dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ);

Izvršilno sodišče ne presoja resničnosti ugovornih navedb, niti ne ocenjuje verodostojnosti predlaganih dokazov, temveč presoja samo, ali je dolžnik zadostil zgoraj navedenim zakonskim pogojem, in v kolikor jim ni, se šteje dolžnikov ugovor za neobrazloženega in s tem tudi neutemeljenega, ter ga zato v skladu s petim odstavkom 62. člena ZIZ zavrne.

V obravnavani izvršilni zadevi je dolžnica vložila pravočasen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (list. št. 12 in 13).

Svoj ugovor je utemeljila z navedbami, da je njen dolg v znesku 223,86 EUR nastal zaradi neplačanih premij dodatnega zdravstvenega zavarovanja, in da ga ima namen poravnati. V zvezi s tem je pojasnila, da je imela z upnikom sklenjen dogovor, da ji bo vsak mesec odtegnil mesečni znesek od njenega osebnega dohodka, hkrati pa priznala, da svojih izpiskov v zvezi s tem ni podrobno spremljala. Za svoje ugovorne navedbe ni predlagala oziroma predložila dokazov. Hkrati je sodišče prve stopnje prosila za obročno plačilo navedenega dolga zaradi slabih premoženjskih razmer.

Dolžnica v pritožbi ne graja zaključka sodišča prve stopnje, da dejstva, ki jih je navedla v svojem ugovoru, ne bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, tudi če bi se izkazala za resnična, oziroma da ni navedla tistih pravno pomembnih dejstev, ki po 55. členu ZIZ preprečujejo izvršbo, s čimer se pritožbeno sodišče strinja, temveč le vztraja pri predlogu za obročno plačilo navedenega dolga zaradi slabih premoženjskih razmer, kar pa ni pritožbeni razlog, na podlagi katerega bi lahko bila pritožba utemeljena.

Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

O stroških v zvezi s pritožbo pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih dolžnica ni priglasila.

Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.