VSRS Sklep X Ips 185/2010

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper izpodbijano sodbo je tožnik (revident) po odvetnikih dne 3. 3. 2010 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogojev iz vseh treh točk drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Priglaša stroške postopka.

K I. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, z dne 22. 10. 2008. S to odločbo je prvostopenjski upravni organ med drugim odločil, da je investitor – revident dolžan takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo počitniškega objekta na tam navedenem zemljišču in ta objekt odstraniti v tam navedenem roku (1. in 2. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo z dne 14. 12. 2008 odpravila drugo alinejo 4. točke in 5. točko izreka citirane odločbe, ki se nanašata na eno izmed prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 in na vpis prepovedi v zemljiško knjigo, v ostalem pa je revidentovo pritožbo zavrnila.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več zadevah, na primer v sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/08-15 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Ker gre v obravnavani zadevi za ukrep gradbenega inšpektorja, to ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Tega ne more spremeniti v reviziji na 23.000 EUR ocenjena vrednost obravnavanega objekta. Revizija zato iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

6Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu, določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, ter glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način. Zatrjuje namreč le, da naj bi pomembna pravna vprašanja v obravnavani zadevi predstavljala vprašanje jasnosti in določnosti izreka upravne odločbe ter njene posledične neizvršljivosti, vprašanje določne specifikacije objekta, ki je predmet izreka upravne odločbe, vprašanje interpretacije določbe 146. člena ZGO-1 glede (avtomatične) utemeljenosti vodenja skrajšanega ugotovitvenega postopka brez zaslišanja stranke v primeru vodenja inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb, vprašanje oblike zagotovitve izjave stranke o pravno pomembnih dejstvih in okoliščinah ter vprašanje ugotovitve obsega nelegalnosti objekta, ki je predmet upravne odločbe. Revident pa tudi ne zatrjuje odstopa od sodne prakse oziroma njene neenotnosti glede posameznega pomembnega pravnega vprašanja, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Revizija zato tudi iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

8Revizija je po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident zatrjuje, da z obravnavanim objektom vzdržuje in uporablja nepremičnino, na kateri stoji, saj v njem shranjuje potrebno orodje in pripomočke za sečnjo lesa, spravilo trave, nabiranje plodov in čajev in bi bilo vzdrževanje zemljišča z odstranitvijo objekta zaradi težje dostopnosti onemogočeno, zaradi česar bi utrpel veliko škodo. Po presoji Vrhovnega sodišča s takšnimi navedbami ni dokazal, da bi z odstranitvijo objekta utrpel zelo hude posledice, zlasti ni dokazal, zakaj zemljišča, na katerem objekt stoji, brez njega ne bo mogel uporabljati oziroma zakaj bi bilo njegovo vzdrževanje onemogočeno. Revident tako tudi ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

9Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).