VSRS Sklep I Up 490/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom se je prvostopenjsko sodišče izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v tem sporu in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa spis odstopljen Okrajnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. V obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil tožbo zoper odločitev arbitražne komisije športne zveze A. z dne 7. 9. 2009, s katero mu je ta dovolila prestop v drug športni klub pod pogojem plačila stroškov transferja (nadomestila za prestop) v višini 6.720,00 EUR. Ker je tožena stranka (športna zveza A.) pravna oseba zasebnega prava, je po presoji prvostopenjskega sodišča obravnavani spor o pogojih prestopa športnika iz enega v drug klub civilnopravni spor, o katerem se odloča v pravdnem postopku. Odločitev utemeljuje s sklicevanjem na določbe Zakona o društvih – ZDru-1, Zakona o pravdnem postopku – ZPP in Zakona o sodiščih – ZS.

2Zoper sklep prvostopenjskega sodišča tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da so bila na toženo stranko, ki je oseba zasebnega prava, prenesena javna pooblastila za izvajanje javnega interesa na področju vrhunskega in kakovostnega športa. Za izvajanje svojih nalog prejema javna sredstva (sklenjeno ima pogodbo o izvajanju nacionalnega programa športa za leto 2009), podeljen ji je bil tudi status društva, ki deluje v javnem interesu (z odločbo Ministrstva za šolstvo in šport RS z dne 4. 2. 2008). Te njegove navedbe je prvostopenjsko sodišče povsem zanemarilo. Zatrjuje, da med njim in toženo stranko ne obstoji civilnopravno razmerje, to obstoji le med njim in njegovim klubom, kljub temu pa mora, če želi igrati za športni klub v Sloveniji, spoštovati predpise tožene stranke. To pomeni, da tožena stranka do njega nastopa oblastveno. Navaja tudi, da ni član tožene stranke, zato nima zagotovljenega sodnega varstva v smislu 14. člena Zakona o društvih – ZDru-1. Prav tako ne uživa varstva v klubu B., ker ni več njegov član. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva obravnava pred upravnim sodiščem.

3Pritožba ni utemeljena.

4V obravnavani zadevi tožnik zahteva odpravo odločbe tožene stranke, s katero je ta dovolila njegov prestop v nov klub pod pogojem plačila stroškov transferja. Zahteva tudi, da upravno sodišče dovoli njegov izstop iz kluba in prestop v nov klub ter toženi stranki naloži plačilo odškodnine. O takšnem tožbenem zahtevku tudi po presoji Vrhovnega sodišča upravno sodišče ni pristojno odločati.

5Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je obravnavani spor o prestopu športnika iz enega v drugo športno društvo spor med dvema zasebnopravnima subjektoma, zaradi česar ga je treba načeloma uvrstiti med spore iz „drugih civilnopravnih razmerij“ v smislu 1. člena ZPP, o katerih odloča pravdno sodišče. V obravnavani zadevi gre za spor med društvom in članom društva v smislu 14. člena ZDru-1. Prvi odstavek omenjenega člena med drugim določa, da ima vsak član društva pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Ta določba izrecno omenja le spore med članom in posameznim društvom, vendar jo je treba uporabiti tudi v primerih sporov med članom in zvezo društev, saj se v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZDru-1 določbe tega zakona smiselno uporabljajo tudi za zveze društev, če ta zakon ne določa drugače. Sodišče, na katerega napotuje 14. člen ZDru-1, je pravdno sodišče, kar izhaja iz Zakona o sodiščih, ki v prvem odstavku 97. člena določa, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodišča s splošno pristojnostjo, v drugem odstavku istega člena pa, da se sodna oblast na specializiranih sodiščih, med katera spada tudi upravno sodišče, izvaja v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določena. S tem je postavljena domneva, da so za vse zadeve iz sodne pristojnosti, razen za zadeve, za katere zakon izrecno določa pristojnost specializiranih sodišč, stvarno pristojna sodišča splošne pristojnosti.

6Tožnikove navedbe, da je država na toženo stranko prenesla javno pooblastilo, niso utemeljene. V 121. členu Ustave Republike Slovenije je določeno, da lahko z zakonom ali na njegovi podlagi pravne ali fizične osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. Iz navedenega izhaja, da je podelitev javnega pooblastila prenos izvrševanja nalog javne oblasti (uprave) na posameznike ali organizacije, ki niso del državnega aparata (uprave). Odločanje o prestopih športnikov iz enega v drug klub pa v nobenem predpisu ni opredeljeno kot naloga državne uprave, niti ni opredeljeno kot upravna zadeva. (To je po določbi 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava – prvi odstavek navedenega člena. Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari – drugi odstavek navedenega člena.) Če torej odločanje o prestopih športnikov ni naloga državne uprave in ni upravna zadeva, je tudi v obliki javnega pooblastila ni mogoče prenesti na drugega. Javno pooblastilo pa se tretjim (tistim, ki niso državni organi) podeljuje le z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, v katerem je treba natančno opredeliti vsebino in obseg javnega pooblastila ter njegovega nosilca. Če državni organi na določenem področju nimajo pristojnosti oziroma pooblastil za odločanje, teh tudi ni mogoče prenesti na druge z javnim pooblastilom. Javno pooblastilo je torej povsem drug pravni institut kot pa je pravni status društva, ki deluje v javnem interesu. Le takemu društvu je namreč mogoče dodeljevati sredstva iz proračuna države za izvajanje njegovih programov.

7Na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati pritožbene navedbe, da med tožnikom in zvezo društev ni nobenega „civilnega razmerja“ in da mora kljub temu spoštovati njena pravila, kar naj bi izkazovalo, da tožena stranka deluje oblastno. Včlanitev v društvo, ki je del zveze društev, je stvar svobodne odločitve posameznika, zato pravila zveze društev za tožnika niso nič bolj oblastna kot pravila njegovega matičnega kluba.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1.