7. člen ZDru-1
(uporaba zakona)
(1)Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zveze društev in društva, ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuja društva), če ta zakon ne določa drugače.
(2)Tuje društvo lahko opravlja v Republiki Sloveniji pridobitno dejavnost v skladu z določbami tega zakona in pod pogoji, ki jih določajo predpisi za tuja podjetja.
- VSL Sodba II Cp 273/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Že zato, ker je poslovnik izraz volje večine članov tožene stranke kot zveze društev, ravnanja njenega predsednika na volilni skupščini 17. 6. 2020 ni mogoče označiti kot protipravnega (samovoljnega).
- VDSS Sodba Pdp 585/2019Višje delovno in socialno sodišče · 2020
Glede na določbo 45. člena statuta tožene stranke in dotedanje vsakokratno dejansko imenovanje (z glasovanjem članov upravnega odbora) tajnika s strani upravnega odbora tožene stranke ter vsebino razpisa za prosto delovno mesto tajnika je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja materialnopravno pravilno sklepanje, da je bilo imenovanje oziroma izvolitev na funkcijo tajnika tožene stranke pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu tajnika. Ker je navedeni pogoj določen v statutu kot temeljnem aktu tožene stranke, ki je po svojem statusu zveza društev, je mandat funkcije tajnika tožene stranke pogoj za opravljanje dela, določenega z drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona (drugi odstavek 2. člena v povezavi s 4., 7., 9. in 13. členom ZDru-1, ter 2. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Toženi stranki ob nespornem objektivnem dejstvu, da tožnica ni bila ponovno imenovana na funkcijo tajnice tožene stranke (prenehanje mandata) in s tem ni več izpolnjevala v statutu predpisanega pogoja za zasedbo tega delovnega mesta, ni bilo treba dokazovati subjektivnih razlogov na strani tožnice, zaradi katerih naj bi bila nesposobna opravljati delo na tem delovnem mestu (nedoseg
- UPRS Sklep I U 207/2019-5Upravno sodišče RS · 2019
Razmerje med toženo stranko kot zvezo društev in tožečo stranko kot njeno članico oziroma spor glede njenega članstva v zvezi je civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti. Takšno vrsto spora ureja 14. člen ZDru-1. V obravnavani zadevi gre torej za civilnopravni spor, in sicer gre za "drugo civilnopravno razmerje" iz 1. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), o katerem odloča pravdno sodišče.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 4. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 273/2023Višje sodišče v Ljubljani · 13. 4. 2023
Že zato, ker je poslovnik izraz volje večine članov tožene stranke kot zveze društev, ravnanja njenega predsednika na volilni skupščini 17. 6. 2020 ni mogoče označiti kot protipravnega (samovoljnega).
- VDSS Sodba Pdp 585/2019Višje delovno in socialno sodišče · 9. 1. 2020
Glede na določbo 45. člena statuta tožene stranke in dotedanje vsakokratno dejansko imenovanje (z glasovanjem članov upravnega odbora) tajnika s strani upravnega odbora tožene stranke ter vsebino razpisa za prosto delovno mesto tajnika je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja materialnopravno pravilno sklepanje, da je bilo imenovanje oziroma izvolitev na funkcijo tajnika tožene stranke pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu tajnika. Ker je navedeni pogoj določen v statutu kot temeljnem aktu tožene stranke, ki je po svojem statusu zveza društev, je mandat funkcije tajnika tožene stranke pogoj za opravljanje dela, določenega z drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona (drugi odstavek 2. člena v povezavi s 4., 7., 9. in 13. členom ZDru-1, ter 2. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Toženi stranki ob nespornem objektivnem dejstvu, da tožnica ni bila ponovno imenovana na funkcijo tajnice tožene stranke (prenehanje mandata) in s tem ni več izpolnjevala v statutu predpisanega pogoja za zasedbo tega delovnega mesta, ni bilo treba dokazovati subjektivnih razlogov na strani tožnice, zaradi katerih naj bi bila nesposobna opravljati delo na tem delovnem mestu (nedoseg
- UPRS Sklep I U 207/2019-5Upravno sodišče RS · 27. 2. 2019
Razmerje med toženo stranko kot zvezo društev in tožečo stranko kot njeno članico oziroma spor glede njenega članstva v zvezi je civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti. Takšno vrsto spora ureja 14. člen ZDru-1. V obravnavani zadevi gre torej za civilnopravni spor, in sicer gre za "drugo civilnopravno razmerje" iz 1. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), o katerem odloča pravdno sodišče.
- VSRS Sklep I Up 490/2009Vrhovno sodišče RS · 7. 9. 2010
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je obravnavani spor o prestopu športnika iz enega v drugo športno društvo spor med dvema zasebnopravnima subjektoma, zaradi česar ga je treba uvrstiti med spore iz „drugih civilnopravnih razmerij“ v smislu 1. člena ZPP, o katerih odloča pravdno sodišče. V obravnavani zadevi gre za spor med društvom in članom društva v smislu 14. člena ZDru-1, o katerem odloča sodišče splošne pristojnosti.