97. člen ZS

Po presoji sodišča je razmerje med toženo stranko kot društvom in tožnikom kot članom tega društva v zvezi z odločitvijo disciplinskega razsodišča lovske družine civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti. Sodno varstvo obravnavane zadeve je zato zagotovljeno v pravdnem postopku, v katerem je stvarno pristojno za odločanje okrajno sodišče in ne (specializirano) upravno sodišče.

Razmerje med toženko kot društvom in tožnikom kot članom tega društva v zvezi s prepovedjo odstrela živali na podlagi poslovnika toženke je civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti. Takšno vrsto spora ureja 14. člen ZDru-1.

V spornem primeru gre po vsebini za odškodninski spor družbe z omejeno odgovornostjo proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev denarnih zneskov, ki naj bi si jih dal nezakonito, brez pravne podlage izplačati. To pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članom organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.

V spornem primeru gre za odškodninski spor družbe z omejeno odgovornostjo (za katero tudi velja citirana določba ZGD-1, kot sicer velja za delniško družbo) proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev škode, ki naj bi jo le ta povzročil z nepravilnostmi pri vodenju, nezadostno skrbnostjo ter kršenjem zakonov in družbene pogodbe. To pa pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članom organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.

Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana sodba je akt sodne veje oblasti, proti kateri je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih, ki vključujejo tudi varstvo ustavnih pravic.

Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je obravnavani spor o prestopu športnika iz enega v drugo športno društvo spor med dvema zasebnopravnima subjektoma, zaradi česar ga je treba uvrstiti med spore iz „drugih civilnopravnih razmerij“ v smislu 1. člena ZPP, o katerih odloča pravdno sodišče. V obravnavani zadevi gre za spor med društvom in članom društva v smislu 14. člena ZDru-1, o katerem odloča sodišče splošne pristojnosti.

Za odločanje v sporu, v katerem delodajalec od Zavoda za zdravstveno zavarovanje zahteva povrnitev nadomestilo plače, ker je bil delavec zaradi bolezni začasno zadržan od dela, je pristojno sodišče splošne pristojnosti. V takem primeru spor ne vodi o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ni namreč delodajalec tisti, ki je obvezno zdravstveno zavarovan.

Stvarno pristojnost za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine določa Zakon o sodiščih (ZS). Ta v 101. členu določa, da so okrožna sodišča med drugim pristojna za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine v kazenskih zadevah ter za odločanje v drugih zadevah, če tako določa zakon.

Nadomestitve soglasja sosedov, ki ne dovolijo posega v njihova zemljišča zaradi napeljave infrastrukturnih objektov, ni možno reševati v upravnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, saj gre za civilnopravno razmerje, o tem pa tudi ne more odločati Upravno sodišče. Zato to tudi ni pristojno za izdajo začasne odredbe po 69. členu Zakona o upravnem sporu. To vprašanje ureja Stvarnopravni zakonik v okviru poglavja o določitvi nujne poti (91. člen).

Sodne odločbe v izvršilnem postopku niso dopusten predmet sodne presoje v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije kot specializiranim sodiščem v smislu 2. odstavka 97. člena ZS.

Predlog za obnovo kazenskega postopka nima podlage v stvarni pristojnosti upravnega sodišča, saj to sodišče ni pristojno za kontroliranje sodb sodišč splošne pristojnosti.

Varstvo pravic obdolženca oziroma obsojenca v kazenskem postopku vključuje in zagotavlja tudi varstvo ustavnih pravic, zato teh pravic (zaradi izostanka negativnega pogoja, določenega v 1. odstavku 4. člena ZUS-1) v upravnem sporu ni mogoče uveljaviti.

Zadeva za izdajo odločbe v smislu 4. odstavka 202. člena ZUP sodi v pristojnost okrožnega sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o dovolitvi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (člen 101 ZS-UPB3).

Tožniku je bil po določbi 16.a člena ZZVN že priznan status žrtve vojnega nasilja z odločbo z dne 3.9.2002, in sicer tudi za sporno obdobje v času od 15.2.1945 do 8.5.1945. V obravnavanem sporu pa ne gre za spor o tožnikovem statusu žrtve vojnega nasilja, pač pa o priznanju denarne rente oziroma odškodnine po določbi 16.a člena ZZVN, o katerem pa lahko odloči le stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o pravici do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, torej Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Ne gre za upravni spor po drugem odstavku 157. člena Ustave RS, ki je le rezervno sodno varstvo, če ni sodnega varstva po predpisih, ki določajo pristojnost sodišč. Tožniki pa zahtevajo plačilo določenih denarnih zneskov kot povračilo prispevkov za socialno varnost, ki so jih v primerjavi z drugimi morskimi ribiči sami neutemeljeno plačali. Zatrjujejo torej neupravičen premik premoženja, kar pomeni, da je spor šteti za spor obligacijske narave in premoženjskih razmerij v smislu 1. člena ZPP. S tem pa je že podana pristojnost sodišča splošne pristojnosti.

Za odločanje o zahtevi upravnega organa za izdajo odločbe - odreditev ogleda stanovanjske hiše v smislu določbe 4. odstavka 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP/99 in 22. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti - okrožno sodišče.

Po 1. odstavku 941. člena ZOR lahko ZPIZ zahteva plačilo za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom tudi neposredno od zavarovalnice. Ta pravica neposredne tožbe pa ne temelji na zavarovalnem razmerju iz obveznega zavarovanja oz. prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato je za sojenje o takšnem sporu pristojno sodišče splošne pristojnosti.

V sporu, v katerem delodajalec od Zavoda za zdravstveno zavarovanje zahteva vračilo nadomestil plač, izplačanih njegovi delavki za čas začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni, odloča sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu.

Delovno sodišče v individualnem delovnem sopru ni pristojno ugotavljati, ali je tožnik storil kaznivo dejanje. Ker je obstoj hujše kršitve delovne obveznosti, ki je očitana tožniku, vezana na obstoj kaznivega dejanja, za katerega tožnik ni bil obsojen, ga tudi ni mogoče spoznati za odgovornega očitane hujše kršitve delovne obveznosti storjene s kaznivim dejanjem, s katerim se krni ugled državnega organa.

Če delodajalec opusti svojo dolžnost posredovanja podatkov, od katerih je odvisna pravica do zdravstvenega zavarovanja, in Zavod za zdravstveno zavarovanje zaradi tega utrpi škodo, gre za odškodninski zahtevek, o katerem je pristojno odločati redno sodišče.