VSL sklep I Ip 2931/2009

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi (1. točka izreka sklepa) in da bo po pravnomočnosti sklepa sodišče odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Piranu kot krajevno pristojnemu sodišču (2. točka izreka sklepa).

Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik, brez navedbe pritožbenih razlogov, ki v pritožbi navaja, da Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v določbi prvega odstavka 19. člena določa, da mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. V konkretnem primeru gre za tožbo na plačilo avtorskega honorarja iz naslova predvajanja mehanične glasbe v prostorih tožene stranke, skladno z veljavno tarifo tožeče stranke. Predmet pravde je torej nadomestilo za uporabo glasbenih del, ki ga na podlagi Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah in Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del obračunava tožeča stranka. Gre za spor iz naslova avtorskih pravic. Za navedene vrste spora pa je po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojno okrožno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta. Po določbi drugega odstavka 103. člena Zakona o sodiščih je v sporih o pravicah intelektualne lastnine, med katere sodi tudi avtorska pravica, določena izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ta določba določa, da je v sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami. Tožeča stranka uveljavlja male avtorske pravice, ki so deli intelektualne lastnine in ne glede na vrednost spornega predmeta gre za izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je v tem delu preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru upnik predlagal izvršbo na premične stvari dolžnika, pri čemer ni izrecno navedel, kje se stvari nahajajo, zato je v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZIZ, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Iz predloga za izvršbo izhaja, da ima dolžnik prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Piranu, zato je Okrajno sodišče v Piranu, v skladu s pravili ZIZ, ki veljajo za izvršilni postopek, izključno krajevno pristojno za vodenje izvršbe v tej izvršilni zadevi, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.

Pri tem pritožbeno sodišče le-še opozarja, da na odločitev o krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Piranu ne vpliva narava spora (v konkretnem primeru gre za izvršilni in ne pravdni postopek), na kar se neutemeljeno sklicuje upnik, ko pravi, da gre za spor o pravicah intelektualne lastnine, med katere sodi tudi avtorska pravica, zato naj bi bilo izključno stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, v skladu z določbo 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP. V konkretnem primeru je pritožniku potrebno pojasniti, da ne gre za spor med strankama, saj je sklep o izvršbi pravnomočen, temveč za izvršbo na premične stvari dolžnika, za kar pa se uporabljajo določbe ZIZ in ne določbe ZPP, kot nepravilno meni upnik. V tem primeru namreč sodišče presoja pristojnost na podlagi navedb v predlogu za izvršbo. Glede na to, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel kot stalno prebivališče dolžnika prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Piranu je za odločitev o predlogu in za vodenje izvršbe pristojno to sodišče.

Določba 78. člena ZIZ namreč določa krajevno pristojnost sodišča glede na izvršilno sredstvo in je izključna. Po določbi 3. točke II. odstavka 99. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 s sprem. in dopol.) so v izvršilnih zadevah stvarno pristojna okrajna sodišča. Z določbo prvega odstavka 114. člena ZS pa so določena okrajna sodišča in določeno njihovo območje z določitvijo sodnega okraja. Z določbo drugega odstavka 114. člena ZS pa je določeno, da se za območje sodnega okraja šteje območje občine, določeno z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO, Ur. l. RS, št. 60/94 s sprem. in dopol.).

Glede na to, da sodišče druge stopnje ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere poleg pravilne uporabe materialnega prava pazi po uradni dolžnosti je pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da upnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).