VSL sklep IV Cpg 34/2010

Pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka vpisa spremembe statuta se zavrneta in se v tem delu potrdi izpodbijani sklep registrskega sodišča.

Pritožbama zoper sklep o vpisu spremembe statuta z dne 8.4.2009 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za vpis spremembe statuta zavrne.

:

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo predlog S. G. in A. G. za prekinitev postopka vpisa spremembe statuta Vzajemne, zdravstvena zavarovalnica d.v.z. in vpisalo spremembo statuta z dne 8.4.2009.

Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila člana subjekta vpisa S. G. in A. G., uveljavljala pa sta vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se postopek vpisa spremembe statuta V. zdravstvene zavarovalnice d.v.z. v sodni register prekine, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne registrskemu sodišču v nov postopek.

Pritožbi sta bili vročeni subjektu vpisa, ki nanju ni odgovoril.

Pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predlogov za prekinitev postopka nista utemeljeni.

Po 2. odstavku 33. člena ZSReg registrsko sodišče prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje (pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ), odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno. Pritožnika pa sta v prvostopenjskem postopku izpostavila vprašanje zakonitosti vsebine sprejetih sprememb statuta v zvezi z zagotovitvijo in porabo sredstev za kritje izgub iz skupine življenjskih zavarovanj. Vprašanje zakonitosti določil statuta subjekta vpisa pa ni tisto med udeleženci registrskega postopka sporno dejstvo, ki bi terjalo prekinitev registrskega postopka vpisa sprememb statuta. Vsebino statuta in njegovo zakonitost mora namreč registrsko sodišče presojati v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti predloga za vpis v smislu 4. točke 1. odstavka 34. člena ZSReg. Drugače povedano: vprašanje zakonitosti vsebine sprememb statuta mora registrsko sodišče rešiti samo. Neutemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).

Pritožbi zoper sklep o vpisu sprememb statuta sta utemeljeni.

Registrsko sodišče je vpisalo spremembo statuta v sodni register, ker je presodilo, da 50. člen statuta zavarovancem iz vzajemnega zavarovanja v primeru izgub iz skupine življenjskih zavarovanj ne nalaga naknadnih vplačil, če sredstva DVZ iz 56. člena statuta ne zadoščajo za kritje izgub, pač pa to obveznost nalaga le članom DVZ, katerih podlaga za članstvo je zavarovanje iz skupine življenjskih zavarovanj, v tem pa registrsko sodišče ne vidi nič nedopustnega. Pri tem se je osredotočilo zgolj na presojo določbe 50. člena statuta, ne da bi to določbo presojalo v povezavi s 56. členom statuta, na kar sta pritožnika opozarjala že v prvostopenjskem postopku.

Pritožnika utemeljeno opozarjata na različno ureditev sistema dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in sistema življenjskih zavarovanj. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje sodi v zavarovalno vrsto zdravstvenih zavarovanj in zavarovalno skupino premoženjskih zavarovanj (2. odstavek 61. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v nadaljevanju ZZVZZ) in deluje po načelu medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in predstavlja javni interes RS (1. dostavek 62. člena ZZZVZZ, 12. odstavek 14. člena Zakona o zavarovalništvu, v nadaljevanju ZZavar), ki se odraža v obveznosti zavarovalnice, ki to zavarovanje izvaja, v zavarovanje sprejeti vsakega zavarovanca, ne glede na njegovo rizičnost, ta zavarovanja izvajati enakovredno ob enakih premijah za vse zavarovance ter v obvezni vključenosti zavarovalnic s tovrstno obliko zavarovanja v sistem izravnalne sheme, s katero se izravnavajo tveganja in prepreči selekcija rizikov zaradi razlik v portfelju glede starosti zavarovancev ali njihove obolevnosti.

Drugače kot dopolnilno zdravstveno zavarovanje, katerega značilnost je neprofitni princip delovanja, se življenjska zavarovanja izvajajo kot gospodarska dejavnost zavarovalništa na trgu po profitnem principu. Zaradi navedenih specifičnosti izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in življenjskega zavarovanja je uzakonjena tudi jasna razmejitev med temi različnimi zavarovanji, ki se odraža v obveznem ločenem računovodskem vodenju prihodkov in odhodkov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja od drugih tipov prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj in drugih zavarovalnih vrst ter ločenem izkazu poslovnega izida dopolnilnega zavarovanja, torej ločenem vodenju poslovnih knjig ter sestavi računovodskih izkazov in poslovnih poročil tako, da so rezultati prikazani ločeno za vsako od zavarovalnih skupin (3. in 4. točka 2. odstavka 62. člena ZZVZZ, 14. odstavek 14. člena ZZavar). Po 14. odstavku 14. člena ZZavar pa je v primeru kapitalske neustreznosti v skupini življenjskih ali premoženjskih zavarovanj možen prenos prostih sredstev iz ene skupine v drugo le po predhodnem dovoljenju Agencije za zavarovalni nadzor. Z novelo ZZavar -F (Ur. l. RS, št. 19/2009) pa je po 1. odstavku 49. člena ZZavar dobiček, izkazan v letnem poročilu družbe za vzajemno zavarovanje, mogoče razdeliti članom ali prenesti v naslednje poslovno leto v obsegu, ki ni potreben za: 1. oblikovanje varnostnih rezerv ali 2. oblikovanje s statutom določenih rezerv, pri čemer se lahko s statutom določene rezerve uporabijo za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugih zavarovalnih vrstah in za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugi zavarovalni skupini ali 3. vračilo ustanovnega kapitala oziroma za druga izplačila, določena v statutu (3. odstavek 45. člena ZZavar). Po 2. točki 1. odstavka 49. člena ZZavar je torej mogoča uporaba sredstev iz vzajemnega zavarovanja tudi za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov iz skupine življenjskih zavarovanj, vendar le iz statutarnih rezerv. Sicer pa je po 4. odstavku 62. člena ZZVZZ uporaba sredstev iz pozitivnega poslovanja dopolnilnega zavarovanja omejena tako, da je zavarovalnica polovico tega izida dolžna nameniti na izvajanje dopolnilnega zavarovanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da 56. člen statuta teh zahtev iz ZZavar in ZZVZZ ne izpolnjuje, saj določa, da se izguba pokriva iz čistega dobička tekočega leta, iz prenesenega dobička preteklih let, iz varnostnih rezerv in drugih rezerv iz dobička. Za primer, da navedena sredstva iz 56. člena statuta ne zadoščajo za kritje izgube iz skupine življenjskih zavarovanj, pa so po 2. odstavku 50. člena statuta na podlagi sklepa skupščine člani, katerih podlaga za članstvo je sklenjeno zavarovanje iz skupine življenjskih zavarovanj, dolžni vplačati naknadna vplačila v obsegu in na način, določen s statutom.

Iz 56. člena v zvezi z 2. odstavkom 50. člena statuta torej izhaja, da se izguba iz skupine življenjskih zavarovanj krije iz sredstev iz poslovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj z določilom 56. člena statuta, niti katerimkoli drugim določilom statuta ni zagotovljena poraba polovice sredstev iz izkaza pozitivnega poslovanja iz dopolnilnega zavarovanja za izvajanje dopolnilnega zavarovanja (4. točka 2. odstavka 62. člena ZZVZZ), niti ni poraba sredstev dopolnilnega zavarovanja za kritje izgub iz skupine življenjskih zavarovanj omejena le na statutarne rezerve (2. točka 1. odstavka 49. člena ZZavar). Pritožnika zato utemeljeno opozarjata, da določba 56. člena v zvezi z 2. odstavkom 50. člena statuta nedopustno, v nasprotju s prisilnimi predpisi posega v sredstva dopolnilnega zavarovanja, s katerimi bi se krila izguba iz skupine življenjskih zavarovanj, saj omogoča kritje te izgube tudi iz varnostnih rezerv, to pa so izključno sredstva dopolnilnega zavarovanja. Varnostne rezerve se namreč po 47. členu ZZavar oblikujejo izključno za kritje izgub iz poslovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (prim. še 1. v zvezi z 2. točko 1. odstavka 49. člena ZZavar).

Izhajajoč iz zgoraj obrazloženih različnih sistemov delovanja oziroma izvajanja dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in življenjskih zavarovanj torej zgoraj opisana statutarna ureditev kritja izgub iz poslovanja življenjskih zavarovanj s sredstvi iz poslovanja dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj preko dopustnega zakonskega okvira torej pomeni nedopustno solidarizacijo izgube iz poslovanja skupine življenjskih zavarovanj v škodo dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo že ničnost navedenih določb statuta subjekta vpisa, zaradi česar registrsko sodišče ne bi smelo vpisati spremembe statuta v sodni register, se ni ukvarjalo z zatrjevano ničnostjo drugih spremenjenih določb statuta. Utemeljenima pritožbama je ob zgoraj obrazloženem pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep registrskega sodišča o vpisu spremembe statuta na podlagi 3. točke 40. člena ZSReg spremenilo tako, da je predlog za vpis spremembe statuta z dne 8.4.2009 zavrnilo.