VSRS Sklep X Ips 180/2009

I. Revizija se zavrže.
II. Tožnik sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper pravnomočno sodbo je tožnik po odvetniku dne 23. 4. 2009 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1.

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 26. 9. 2007, s katerim je tožena stranka zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z izdajo gradbenih dovoljenj z dne 24. 10. 2006 in z dne 2. 3. 2007, izdanih investitorju Republiki Sloveniji za gradnjo visokovodnih nasipov ob reki A. med V. in V. vasjo na levem bregu A.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že večkrat, med drugim v sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/08-15 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident zatrjuje, da je bilo s samim lokacijskim načrtom in nadalje z izgradnjo visokovodnih nasipov poseženo v njegovo premoženje, ki je bilo tudi ogroženo. Zaradi za vsaj en meter dvignjene ceste je onemogočen odtok vode v smeri toka reke A., vsa odvečna voda se nabira pred njegovo hišo in že večja količina meteorne vode povzroči poplavljanje njegove hiše.

6Vsebina obravnavane upravne zadeve je vprašanje dopustnosti obnove postopka in v tem okviru vprašanje položaja stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekte na območju, ki se ureja z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, to pa je skladno z določbo prvega odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 samo investitor. Zato po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevane zelo hude posledice sploh niso v neposredni povezavi z vsebino obravnavane zadeve (vprašanje dopustnosti obnove upravnega postopka) in zato jih tožnik v tem postopku ne more uveljavljati kot razloga za dovoljenost revizije.

7Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

8Ker z revizijo ni uspel, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS -1).