VSRS Sklep I Up 415/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote K. z dne 13. 5. 2009, s katerim je zavrnil zahtevo tožeče stranke za ustavitev izvršbe v tam navedeni inšpekcijski zadevi nelegalne gradnje – rekonstrukcije Gledališča in drugih prostorov na tam navedenih parcelah tožene stranke. Tožena stranka je z odločbo z dne 8. 7. 2009, pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrnila.

2Sodišče se v obrazložitvi sklicuje na določbi prvega odstavka 2. člena in drugega odstavka 5. člena ZUS-1 in zaključuje, da izpodbijani sklep ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, temveč gre zgolj za procesno odločitev.

3Tožeča stranka v pritožbi, ki jo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, navaja, da je izpodbijani sklep izdal državni organ, z njim pa je bilo vsebinsko odločeno o pravici tožeče stranke. Izpodbijani sklep je tudi dokončen, saj zoper njega ni mogoče vložiti posebnega pravnega sredstva , ter posega v pravni položaj tožeče stranke, saj se je upravna izvršba zoper tožečo stranko še naprej vodila. Sklep prvostopnega sodišča, v katerem so zgolj nepovezano citirane določbe ZUS-1, ni mogoče preizkusiti. Sicer pa je sklep prvostopnega upravnega organa ničen iz razloga po 1. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, saj je bil izdan v upravnem in ne v sodnem postopku. Tožeča stranka še navaja, da je tožbo vložila na podlagi prvega pouka v odločbi tožene stranke.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz določbe prvega odstavka 2. člena ZUS-1 izhaja, da sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožene stranke. To odločitev namreč vsebuje izvršilni naslov, to je inšpekcijska odločba. Akti, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, tak pa je tudi izpodbijani sklep (s katerim je bila zahteva tožeče stranke za ustavitev izvršbe zavrnjena iz razloga, ker se upravna izvršba po prvem odstavku 293. člena ZUP lahko ustavi le po uradni dolžnosti in ne na zahtevo stranke), pa so predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa ZUS-1.

6Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ker sklep o zavrnitvi zahteve za ustavitev upravne izvršbe med takšne sklep ne sodi, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

7Takega stališča ne more spremeniti niti v odločbi tožene stranke naveden pravni pouk glede možnosti sprožitve upravnega spora z vložitvijo tožbe. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati pritožbena navedba glede ničnosti izpodbijanega sklepa, s katerim je bilo po presoji Vrhovnega sodišča o zahtevi za ustavitev upravne izvršbe pravilno odločeno po določbah ZUP. S sklepom o dovolitvi izvršbe, katere ustavitev je zahtevala tožena stranka, je bila namreč dovoljena izvršba izvršljive upravne odločbe s prisilitvijo.

8Zato je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke pravilno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Enako stališče glede procesnih odločitev je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v drugih zadevah, na primer I Up 443/2009, I Up 362/2007, I Up 404/2007 in I Up 470/2008.

9Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.