VSRS Sodba X Ips 22/2007

I. Revizija se zavrne.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 28. 6. 2005, s katerim je tožena stranka odločila, da se revidentova vloga na prijavljene investicije Rekonstrukcija in obnova proizvodnih prostorov, z vgradnjo opreme in laboratorija zavrne in se investicija ne sofinancira. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil zadevni projekt ocenjen s 77 točkami in da so bila razpoložljiva sredstva v celoti izčrpana že pri projektih, ki so prejeli višje ocene.

2Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo in razlogi izpodbijanega sklepa. Sklicuje se na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 108/2004, v nadaljevanju Pravilnik).

3Zoper izpodbijano sodbo je revident vložil revizijo (prej pritožbo) zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče bi moralo opraviti glavno obravnavo. Strokovna komisija ni pravilno točkovala njegove vloge. Prikrajšala ga je za točke v skupini B: točka c, v merilih za točkovanje : faznost in predvideni zaključek gradnje, saj bi mu s tega naslova pripadalo več točk. Navaja, da glede točk pri gradnji sicer drži ugotovitev, da je bila večina investicije namenjena za gradnjo, vendar je bil del investicije namenjen tudi nabavi strojev. Tožena stranka pa navedeno vprašanje posplošuje in je bil zato prikrajšan še za dve točki, ki bi mu pripadali, če bi se pri izračunu upoštevalo ponderiranje. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani akt razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Prijavlja tudi stroške postopka.

4Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5Revizija ni utemeljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8Iz izpodbijane sodbe in podatkov v predloženih spisih izhaja, da je tožena stranka v Uradnem listu RS, št. 33/2005, objavila Razpis za spodbujanje investicij v malih, srednje velikih in velikih podjetjih na območju občin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Šmartno pri Litiji, Trbovlje in Zagorje ob Savi za leto 2005 (v nadaljevanju razpis). Razpis se je izvedel na podlagi Proračuna RS za leto 2005 (Ur. l. RS, št. 130/2003), Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2004 in 2005 (Ur. l. RS, št. 130/2003), Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (Ur. l. RS, št. 55/2003 in 71/2004), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. l. RS, št. 108/2004) ter Programa ukrepov za razvojno prestrukturiranje regije 2004-2006 ter sklepov Vlade RS. Revident je pravočasno vložil vlogo, s katero je kandidiral za sredstva v okviru B dela razpisa, ki so znašala 60.000.000,00 SIT, in prijavil projekt Rekonstrukcija in obnova proizvodnih prostorov, z vgradnjo opreme in laboratorija.

9V obravnavani zadevi je za revidenta sporno število točk, ki jih je prijavljeni projekt dosegel na javnem razpisu. Tožena stranka je v upravnem postopku zadevni projekt ocenila s 77 točkami in, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe in podatkov v predloženih spisih, pri oceni upoštevala zahtevana merila za ocenjevanje ponudb, določena v razpisu in razpisni dokumentaciji, ter se nanje tudi sklicevala. Vrhovno sodišče je vezano na (v upravnem postopku) ugotovljeno dejansko stanje (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1) in ni pristojno presojati pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Zato se v tej sodbi ne opredeljuje do števila točk, ki jih je zadevni projekt dosegel.

10Iz obrazložitve izpodbijanega akta tudi izhaja, da so bila razpoložljiva sredstva izčrpana že pri projektih, ki so prejeli višje število točk, zato je tožena stranka odločila, da se projekt, s katerim je revident kandidiral na razpis, ne sofinancira. Takšna odločitev ima pravno podlago v razpisu in razpisni dokumentaciji, iz katere izhaja, da imajo prednost pri izboru za dodelitev nepovratnih sredstev do porabe sredstev investicijski projekti, ki bodo dobili najvišjo oceno na podlagi meril za ugotavljanje učinkov investicij. Torej takšna odločitev ni nezakonita.

11Revizijski ugovor, da bi moralo sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo, po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ni utemeljen. Po določbi drugega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi z 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se opustitev oprave glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje šteje za bistveno kršitev pravil postopka le, če je bila ta opustitev v nasprotju z ZUS-1, pa je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe. Takšna kršitev pravil ZUS-1 v tem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ni podana. Do enakega zaključka pa pride tudi uporaba četrtega odstavka 72. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje. Po presoji Vrhovnega sodišča izvedba glavne obravnave, na kateri bi „soočili odgovorno osebo predlagatelja in ocenjevalca projekta“ v obravnavani zadevi ne bi v ničemer mogla spremeniti v upravnem postopku ugotovljenega pravno pomembnega dejanskega stanja. Zato opustitev izvedbe glavne obravnave na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe ni vplivala.

12Vrhovno sodišče se je na podlagi prvega odstavka 360. člena v zvezi z 383. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 opredelilo do revizijskih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev v obravnavani zadevi, ostalih revizijskih navedb pa kot nebistvenih ni presojalo.

13Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14V skladu z določbami prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.