VSL sklep I Cpg 111/2010

Pritožba se zavrže.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 02. 12. 2009 razveljavilo 2. točko izreka sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III Pg 308/2006 z dne 19. 11. 2008, s katerim je sodišče pozvalo ustanovitelje tožene stranke 1. P. L., Z.p.e 2, L., 2.P.R., O. 132, C., B. in H., 3. R.S.A., G. 6, K. in 4.S. I., G. 6, K., da prevzamejo pravdo (1. točka izreka izpodbijanega sklepa). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa tožbo popraviti tako, da ukrene kar je potrebno, da se bo postopek nadaljeval z osebo, ki je lahko pravdna stranka, v nasprotnem primeru bo sodišče tožbo zavrglo (2. točka izpodbijanega sklepa).

Tožeča stranka je zoper 1. točko navedenega sklepa vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlagala, naj izpodbijani sklep v 1. točki spremeni tako, da se 2. točka izreka sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III Pg 308/2006 z dne 19. 11. 2008 razveljavi samo v delu s katerim je sodišče na prevzem pravde pozvalo R.S. A. in S.I., podredno pa da se 1. točka izpodbijanega sklepa razveljavi v celoti in vrne v ponovno odločanje.

Pritožba se zavrže.

Poziv pravnim naslednikom pravne osebe naj prevzamejo pravdo na podlagi 1. odstavka 208. člena ZPP je sklep procesnega vodstva, ki je podlaga za nadaljevanje prekinjenega postopka oziroma procesa, zato gre nedvomno za odločitev o procesu oziroma vodstvo procesa. Pritožbene navedbe, da pri pozivu družbenikom na prevzem pravde ne gre za sklep procesnega vodstva so glede na navedeno neutemeljene. Zoper sklepe procesnega vodstva, ki jih sodišče izda med pripravami za glavno obravnavo in zunaj naroka pa ni pritožbe (1. in 3. odstavek 270. člena ZPP in 299. člen ZPP). Na sklepe procesnega vodstva sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. Nepravilen sklep o pozivu pravnim naslednikom naj prevzamejo pravdo je tako mogoče vsak čas spremeniti, ga popraviti ali preklicati po uradni dolžnosti ali na opozorilo stranke, pri čemer je morebitno pritožbo stranke treba šteti kot ugovor, ki mu sodišče, če je predlagana rešitev smotrnejša, lahko ugodi, upoštevaje načelo pospešitve postopka (več o tem J. Juhart Civilno procesno pravo, Univerzitetna založba, Ljubljana, 1961, str. 442). Sodišče prve stopnje glede na navedeno z izpodbijano odločitvijo ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitve pravil pravdnega postopka. Dejstvo, da je bil sklep o pozivu na prevzem pravde že vročen enemu izmed ustanoviteljev tožene stranke P.R. na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj sodišče prekinjenega postopka še ni nadaljevalo in ustanovitelju vročilo sklepa o nadaljevanju postopka (5. odstavek 208. člena ZPP). Neresnične so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zoper sklep o pozivu na prevzem pravde z dne 19. 11. 2008 v pravnem pouku dovolilo pritožbo, saj je v pravnem pouku citiranega sklepa navedeno, da zoper 2. točko izreka, ki se nanaša na poziv za prevzem pravde, ni pritožbe.

Pritožba tožeče stranke zoper izpodbijani sklep je glede na navedeno nedovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 1. odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 363. člena ZPP).

Tožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela (1. odstavek 165. člena ZPP).