VSL Sklep I Cp 1634/2017

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje¹, ki ga je vložila prva tožena stranka (v nadaljevanju toženka). Ugotovilo je, da roka za odgovor ni zamudila, pravočasno pa je opravila tudi ostala procesna dejanja.

2Toženka zoper takšno odločitev vlaga pritožbo. Navaja, da je sodišče pri vročanju sodbe storilo bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Toženki sodbe ni vročilo oziroma jo je vročilo nepravilno, to je z osebno vročitvijo. S tem ji je bilo onemogočeno, da bi zoper sodbo vložila pritožbo, kasneje pa tudi izredno pravno sredstvo. S tem so ji bile kršene pravice po 29. in 22. členu Ustave. Postopek se je začel in vodil brez toženke. Ni ji bila vročena niti tožba ter ostala sodna pisanja. Kršitev določb o vročanju je pripeljala do kršitve načela kontradiktornosti, saj se ni mogla v postopku o ničemer izjaviti. Zamudila je tudi rok za pritožbo. Sodišče je na to opozorila v dopisih, a ni dobila odgovora. Ne drži, da je pooblastila odvetnika. Ta je zato že 12. 10. 2012 preklical pooblastilo. Glavna obravnava je bila opravljena po tem, po tem je bila izdana tudi sodba. Toženka bi morala vabilo in sodbo prejeti osebno. Ker sodba toženki do najmanj 13. 10. 2015 ni bila vročena, dejansko pa nikoli, rok za vložitev pritožbe sploh ni tekel. Zamujeno dejanje (vložitev pritožbe) je toženka opravila 13. 10. 2015. Meni, da so pogoji za vrnitev v prejšnje stanje izpolnjeni. Nastopila je zamuda, do nje je prišlo iz upravičenega razloga, za stranko je nastopila prekluzija glede oprave procesnega dejanja, pravočasno je vložila predlog in hkrati opravila zamujeno dejanje. Sodišče je bistveno kršitev določb postopka storilo tudi s tem, ko ni zaslišalo prodajalke E. K. Sodišču očita tudi neuporabo določb 80., 87., 97. in 98. člena ZPP.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po prvem odstavku 116. člena ZPP sodišče na predlog stranke, v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za opravo kakšnega pravnega dejanja in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok ali rok iz upravičenega vzroka. Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je torej opravičljiva zamuda (naroka ali roka za kakšno pravno dejanje), ki se je pripetila stranki.

5V konkretnem primeru toženka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje trdi, da ji sodišče ni vročilo oziroma ji ni pravilno vročilo ne tožbe ne drugih sodnih pisanj, vključno s sodbo. Enako trditev ponavlja tudi v pritožbi. Vsebinsko torej trdi, da ni zamudila nobenega procesnega roka².

6Pritožbeno sodišče glede na takšne trditve ugotavlja, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nesklepčen, saj predlogu, tudi če bi se trditve, s katerimi je toženka predlog utemeljila, izkazale za resnične, ne bi moglo ugoditi. V kolikor bi namreč držalo, da toženki ni bila vročena ne tožba ne sodba, potem zamuda (z odgovorom na tožbo oziroma vložitvijo pritožbe zoper sodbo) sploh ni nastopila. Enako velja za druga sodna pisanja na vročitev katerih so se morda navezovali procesni roki. V kolikor pa zamuda ni nastopila, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nepotreben in zato tudi neutemeljen. Pogoj za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje namreč je, da zamuda nastopi. Predlog, v katerem predlagatelj utemeljuje stališče, da do zamude ni prišlo, ne pa da je do zamude prišlo, a iz opravičljivih razlogov, je zato nesklepčen.³

7Ker pri nevročitvi oziroma nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, poleg tega pa gre pri tem za napako sodišča, je tudi v teoriji⁴ in sodni praksi⁵ uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Nerelevantno za presojo utemeljenosti te pritožbe je zato vprašanje, ali je do nepravilnosti pri vročanju res prišlo ali ne in s tem povezano vprašanje, ali je bila toženka v prvi fazi postopka pravilno zastopana.

8Odločitev sodišča prve stopnje je zato, čeprav iz drugačnih razlogov kot jih je navedlo sodišče prve stopnje, pravilna, pritožba pa neutemeljena.

9Na navedbe o kršitvah, ki naj bi jih sodišče prve stopnje storilo v dokaznem postopku s tem, ko ni zaslišalo ene od prič, pa zaradi njihove očitne nerelevantnosti za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pritožbeno sodišče ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10Pritožbeno sodišče je pritožbo iz navedenih razlogov zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

¹ Vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je toženka naslovila kot "Ugovor pravne in procesne narave zoper pravdni postopek P 3116/2010 in zahteva za vrnitev v prejšnje stanje zaradi kršenja ustavnih pravic v pravdnem postopku".
² Za pritožbeni rok zoper sodbo to trditev tudi izrecno postavi.
³ Primerjaj sklep VSL I Cp 1887/2009 in I Cp 265/2016.
⁴ A. Galič, Komentar Zakona o pravdnem postopku, prva knjiga, stran 476.
⁵ Primerjaj odločbe II Ips 53/2003, VSL I Cpg 335/2003, II Cp 1847/2004, VSC Cp 410/2008, VSL I Cp 1887/2009, VSL II Cp 2245/2010, VDS Pdp 624/2010, VSK Cp 70/2012, VSL I Cp 2791/2013, VSL I Cpg 1430/2013, VSL I Cpg 1087/2013, VSL I Cp 1345/2014 in druge.