VSRS Sklep X Ips 422/2007

Revizija se zavrže.

1Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo (prva točka izreka sodbe in sklepa) sodišča prve stopnje je revidentka po odvetniku vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga oprostitev plačila sodnih taks.

2Revizija ni dovoljena.

3S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 27. 11. 2004, s katero je ta zavrnila revidentkino pritožbo zoper sklep Upravne enote Pesnica, št. 351-135/2003-40 z dne 18. 2. 2004. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrgel revidentkin predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem Upravne enote Pesnica z dne 14. 12. 2003. Z njim je upravni organ Občini ... dovolil gradnjo ... na parc.št. 15 k.o. .... Uravni organ prve stopnje je ugotovil, da vplivno območje objekta ne sega čez mejo parc. št. 15 k.o. ..., zato revidentke kot lastnice sosednje parc. št. 16 v postopek ni vključil kot stransko udeleženko. Ker je revidenta predlagala obnovo postopka, jo je upravni organ pozval, da predloži ekspertno mnenje v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. Revidentka ekspertnega mnenja o tem, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja napačno prikazano, ni predložila. Zato je upravni organ prve stopnje njen predlog za obnovo postopka zavrgel na podlagi prvega in drugega odstavka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-157/2008 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

5Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da je pomembno pravno vprašanje: ali se jo lahko izloči kot stranko ali stransko udeleženko iz upravnega postopka, v katerem se odloča o tako občutljivem in ekološko pomembnem vprašanju, kot je izdaja odločbe o gradbenem dovoljenju za ... in shrambo in predelavo različnih, tudi nevarnih snovi, čeprav je revidentka skupaj z materjo solastnica sosednjega zemljišča. V okviru tega je še pomembno pravno vprašanje: ali Republika Slovenija spoštuje in izvaja določila AArhuške konvencije.

6Revidentka uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da je bilo z izpodbijano odločitvijo onemogočeno, da se obnovi upravni postopek, v katerem je bilo odločeno o navedenem spornem gradbenem dovoljenju, kar ima zanjo zelo hude posledice. Vplivi ... objekta, ki med tem že obratuje, segajo na njeno zemljišče in negativno vplivajo na vrednost njenega zemljišča.

7Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanja, ki jih revidetka izpostavlja, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre namreč za pomembno pravno vprašanje le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Pomembno pravno vprašanje je treba po dikciji ZUS-1 presojati glede na vsebino obravnavane zadeve. Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, ne šteje za pomembno pravno vprašanje.

8Glede na vsebino obravnavane zadeve je pomembno pravno vprašanje v tej zadevi vprašanje izpolnjenosti pogojev za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku obnove, in s tem povezano vprašanje, ali je bil predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja v obravnavani zadevi pravilno zavržen.

9Navedeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni nerešeno pravno vprašanje in zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj o tem vprašanju že obstaja ustaljena upravnosodna praksa sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo tudi Vrhovno sodišče (sodba X Ips 498/2005 z dne 25. 9. 2008). V skladu z navedeno sodno prakso, glede na v času odločanja upravnega organa prve stopnje veljavno določbo tretjega odstavka 70. člena ZGO-1, je bil dolžan vlagatelj obnove postopka, ki je menil, da je vplivno območje objekta prikazano napačno, predložiti ekspertno mnenje o tem. Ker odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča, po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

10S pavšalnim sklicevanjem na AArhuško konvencijo revidentka uveljavlja materialnopravni revizijski razlog iz 2. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1, kar pa ni razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

11Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s pavšalnimi navedbami o emisijah in zmanjšani uporabni vrednosti svojega zemljišča tudi ni izkazala obstoja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Emisije, ki presegajo predpisane mejne vrednosti, in posledično zmanjšana uporabna vrednost nepremičnin pa so lahko predmet posebnih sodnih postopkov.

12Odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks je v pristojnosti sodišča prve stopnje (prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah - ZST).