VSRS Sodba X Ips 1636/2006

I. Revizija se zavrne.
II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) v izreku pod točko 1 zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6. 7. 2004, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo Upravne enote Šmarje pri Jelšah z dne 12. 6. 2001. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil tožnikovo zahtevo za odobritev pravnega posla, sklenjenega na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 9. 11. 1997 med tožnikom in A.A., katere predmet je tam navedeno kmetijsko zemljišče. V izreku pod točko 2 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka na podlagi določb prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 16. člena ZUS.

2Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke in sklicuje na določbe: drugega odstavka 67. člena ZUS, 17. in 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ – UPB1 (Ur. l. RS, št. 55/2003) in 44. člena Zakona o ustavnem sodišču – ZUstS. Po presoji sodišča prve stopnje gre v obravnavani zadevi za odobritev pravnega posla na podlagi pogodbe, ki je po svoji vsebini kupna pogodba, zato je treba za odobritev pravnega posla izvesti postopek, ki ga predpisuje ZKZ – UPB1. V primeru, da so za sporno zemljišče izpolnjeni pogoji za priposestvovanje, ki jih predpisuje Stvarnopravni zakonik, pa je treba izvesti sodni postopek pri rednem sodišču. Ker gre za zemljišče v smislu 17. člena ZKZ – UPB1, tudi ni podlage za izdajo listine o tem, da odobritev pravnega posla ni potrebna.

3Zoper izpodbijano sodbo je tožnik vložil revizijo (prej pritožbo) zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je treba v obravnavani zadevi uporabiti ZKZ – UPB1. Po 28. 2. 2003 je nastopila pravna praznina, saj Državni zbor ni uspel v roku enega leta po ustavni odločbi, U-I-266/98 za dne 28. 2. 2002, uskladiti ZKZ. Pravna praznina se nanaša na vse zadeve, vložene v času starega ZKZ, ki niso bile pravnomočno rešene do 28. 2. 2003. Takšna je tudi sporna zadeva. Veljavnih omejitev za promet kmetijskih zemljišč po pogodbi z dne 10. 11. 1997 ni, prav tako ni nobenih pravnih ovir za izdajo potrdila, da odobritev prometa kmetijskih zemljišč po tožnikovi vlogi z dne 14. 11. 1997 ni potrebna. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je za ta primer treba uporabiti določbe ZKZ – UPB1, ki so začele veljati 10. 6. 2003, je materialnopravno zmotno. Ne gre za prodajno pogodbo, temveč za pogodbo o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Tožnik je pridobil sporno nepremičnino v posest na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena v ustni obliki, in je zanjo plačal kupnino. Stranki sta v izogib pravdanju želeli le uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim, pri čemer je zemljiškoknjižni lastnik priznal tožniku lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbi v celoti ugodi in toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov postopka. Priglaša stroške postopka.

4Odgovori na revizijo (prej pritožbo) niso bili vloženi.

K 1. točki izreka:

5Revizija ni utemeljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni pristojno presojati njegove pravilnosti), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

9Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je tožena stranka v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja pravilno presojala odločitev prvostopenjskega upravnega organa na podlagi določb: 44. člena ZUstS in 17. ter 20. člena ZKZ-UPB1, ki je veljal v času odločanja tožene stranke. Revizijski ugovor o pravni praznini ni utemeljen, saj je bila odločba tožene stranke z dne 6. 7. 2004 izdana v času, ko je ZKZ – UPB1 že veljal. Z določbo 5. člena ZKZ-B (Ur. l. RS, št. 36/2003) pa je bilo izrecno določeno, da se postopki za odobritev praga posla, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo v skladu s tem zakonom. Pravna praznina, ki je za promet s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi veljala od poteka roka za uskladitev ZKZ z odločbo Ustavnega sodišča pa do uveljavitve novele ZKZ-B na začete postopke odobritve pravnega posla torej ni vplivala. V tem obdobju sta bili mogoči le overitev podpisov na intabulacijski klavzuli pravnega posla in izvedba posla v zemljiški knjigi brez odobritve po ZKZ.

10Po podatkih predloženega upravnega spisa se je upravni postopek začel na tožnikovo vlogo za odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča po prvem odstavku 20. člena ZKZ (Ur. l. RS, št. 59/96) brez datuma, ki jo je Upravna enota Šmarje pri Jelšah prejela 14. 11. 1997. Tožnik je torej sam zaprosil za odobritev po navedeni določbi. Skupaj z navedeno vlogo je predložil le pogodbo, ki jo je poimenoval „pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja“, ki jo je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje po vsebini pravilno opredelilo kot kupoprodajno pogodbo. Ker pa se ta pogodba nanaša na kmetijsko zemljišče, glede na določbo drugega odstavka 17. člena ZKZ-UPB1 promet s takšnim zemljiščem teče po postopku in na način, določen z ZKZ. Opustitev odobritve pravnega posla, za katero revident meni, da je v obravnavani zadevi podana, bi bilo mogoče uveljavljati le v primeru, če bi bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 19. člena ZKZ-UPB-1: v okviru kmetijskih prostorsko ureditvenih operacij; med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema, lastnikom in njegovim zakonitim dedičem, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18. členom tega zakona; med solastnikoma, kadar je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija v lasti dveh solastnikov; na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju; na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18. členom tega zakona; če gre za kmetijsko zemljišče ali gozd na katerem stoji objekt (stavbišče in funkcionalno zemljišče) zgrajen v skladu z veljavnim prostorskim aktom in s predpisi o graditvi objektov. Po podatkih predloženih spisov takšni pogoji, ko odobritev pravnega posla ni potrebna, v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni. Glede na navedeno revizijski ugovori, ki se nanašajo na zmotno uporabo materialnega prava, na pogoje za priposestvovanje spornega zemljišča, ki jih v tem upravnem sporu ni mogoče niti presojati, in ugovori, s katerimi tožnik poskuša doseči nekaj, za kar v listinah ni podlage, ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. Revizijskih ugovorov, ki se nanašajo na dejanske okoliščine, pa v reviziji ni mogoče preizkusiti.

11V čem naj bi bila bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, pa revident ne navaja.

12Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Ker tožnik s tožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške postopka.

13Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

K 2. točki izreka:

14Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).