VSM I Ip 440/2009.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik je dolžan sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, opr. št. P 29/2006 z dne 10.03.2008 v zvezi s sklepom o popravi sklepa istega sodišča in opravilne številke ter z dne 21.04.2008 in sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 1612/2008 z dne 26.11.2008 na predlog upnikov proti dolžnikom dovolilo izvršbo zaradi izterjave glavnice v znesku 3.734,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot natančno izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa ter za izterjavo izvršilnih stroškov v znesku 138,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po poteku osemdnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah, nenatančno določenih v izreku citiranega sklepa in s pristopom k že začeti izvršbi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu pod opr. št. In 398/2006.

Proti citiranemu sklepu so upniki vložili predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o izvršbi oziroma podrejeno pritožbo. Sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa in je vlogo upnikov štelo za pritožbo ter jo posredovalo pritožbenemu sodišču. V tej upniki uveljavljajo pritožbeni razlog bistvene kršitve določb procesnega prava iz prvega odstavka 339. člena in 14. točke drugega odstavka istega člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. V pritožbenem predlogu se zavzemajo za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih izvajanj oziroma podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri očitanega pritožbenega razloga, kot tudi po uradni dolžnosti – drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočne sodne odločbe dovolilo izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve upnikov, in sicer glavnice v znesku 3.734,10 EUR ter v skladu z izvršilnim naslovom določilo tudi tek zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice, kot natančno izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Upnikom je prisodilo in tudi po višini pravilno odmerilo izvršilne stroške. Slednjo odločitev je jasno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema razloga izpodbijanega sklepa kot pravilne, glede na pritožbena izvajanja pa le še dodaja:

Pritožbeni očitek, da so upniki predlagali, da se dolžnikom naloži plačilo zakonskih zamudnih obresti (najverjetneje od odmerjenih izvršilnih stroškov) od devetega dne od njihovega prejema prvostopenjskega sklepa, izpodbijani sklep, ki sicer dolžnikom za primer zamude nalaga plačilo zakonskih zamudnih obresti pa da v tem delu ni določen, saj iz tega ne izhaja, kdaj prične teči osem dnevni rok za plačilo teh stroškov, je neutemeljen. Res je sicer, da v izreku izpodbijanega sklepa pod točko 3 ni določeno, kdaj prične teči osemdnevni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - povrnitve izvršilnih stroškov, vendar zaradi tega ni podana očitana bistvena kršitev določb procesnega prava, saj je ta rok predviden v zakonu, in sicer v tretjem odstavku 313. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ. Citirani odstavek namreč določa, da rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa odločbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev, kar mora sodišče upoštevati, zato je izrek v tem delu določljiv.

Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu upnikov, da se opravi zaznamba izvršbe v predznamovanem vrstnem redu na podlagi sklepa naslovnega sodišča, opr. št. Z 20/2008 z dne 28.07.2008 odrejeni predznambi pridobitve hipoteke na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, in sicer v korist upnikov in da o tem delu zahtevka sodišče prve stopnje ni odločilo. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno sledilo predlogu upnikov in izdalo sklep o izvršbi, s katero je dovolilo izterjavo navedenega zneska glavnice z izvršbo na nepremičnine dolžnikov in hkrati odločilo, da se pristopi k že začeti izvršbi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu pod opr. št. In 398/2006. Zemljiškoknjižno sodišče pa je tisto, ki bo v skladu s 86. v zvezi s 87. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 opravilo zaznambo izvršbe pri nepremičninah dolžnikov v zemljiški knjigi.

Drugi odstavek 87. člena ZZK-1 namreč določa, da ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej; in v tretjem odstavku, da če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, izdan na predlog upnika, v čigar korist je bila že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma vknjižba te hipoteke in če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi izvršilnega sodišča, odloči, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma vknjižba navedene hipoteke. Glede na takšna zakonska določila so neutemeljena pritožbena izvajanja, da bi moralo izvršilno sodišče opraviti zaznambo izvršbe v predznamovanem vrstnem redu na podlagi že citiranega sklepa sodišča o pridobitvi hipoteke na dolžnikovih nepremičninah v korist upnikov.

Ni moč pritrditi tudi pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo o izvršilnih stroških, ker upnikom, ki so priglasili tudi stroške obvestila strankam o odločitvi sodišča o predlogu, teh stroškov ni prisodilo. Razlogi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje o tem so namreč jasni in pravilni, saj Zakon o odvetniški tarifi te postavke ne predvideva.

Glede na navedeno pritožbi ni bilo moč priznati uspeha, zato jo je pritožbeno sodišče, ker pri delu sodišča prve stopnje ni zasledilo tistih bistvenih kršitev določb procesnega prava, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, očitani razlogi pa niso podani, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Upniki s svojo pritožbo niso uspeli, zato so dolžni sami nositi svoje stroške pritožbenega postopka.