VSRS Sodba X Ips 185/2005

Revizija se zavrne.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23. 4. 2003, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote Ljutomer z dne 28. 2. 2002. Prvostopni upravni organ je z navedenim sklepom dovolil obnovo postopka v zvezi z izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del z dne 20. 7. 2000, izdane B.B. za ureditev opuščene gramozne jame na zemljišču parc. št. ... k.o. ..., ki jo je predlagala Ribiška družina A.. Obnova je bila dovoljena v delu, ki se nanaša na postavitev ograje okoli gramozne jame. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je Ribiška družina A. izkazala, da ji gre status stranke v predmetnem postopku priglasitve del, predlog za obnovo postopka pa je bil vložen v roku 30 dni v skladu s 5. točko prvega odstavka 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP.

2Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke. Pojasnjuje, da je sporna tožnikova gramoznica na podlagi Zakona o vodah – ZV-1 vodno zemljišče ter ribolovna voda po Zakonu o sladkovodnem ribištvu – ZSlaR. Ribolovne vode pa, ne glede na siceršnjo lastništvo, z vidika ribištva vedno upravljajo ribiške družine ali podjetja, katerih poslovni predmet je ribištvo, in sicer na podlagi ribiško-gojitvenih načrtov, ki morajo biti sestavljeni za vse ribolovne vode (5. in 6. člen ZSlaR). Tako je že na podlagi zakona podana aktivna legitimacija ribiške družine oziroma druge ribiške organizacije za upravljanje s tako vodo. Ker je bila sporna odločba o dovolitvi priglašenih del predstavniku prizadete stranke vročena dne 17. 10. 2001, predlog za obnovo postopek pa je bil vložen dne 25. 10. 2001, je izkazano, da je bil predlog za obnovo postopka vložen pravočasno.

3Tožnik v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je predlagateljica obnove vložila predlog za obnovo postopka kar 15 mesecev po tem, ko je za gradnjo ograje izvedela. V obravnavanem primeru gre za osebo iz 2. točke 229. člena ZUP in bi tako moral upravni organ njeno vlogo zavreči na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP. Pri izdaji odločbe o dovolitvi priglašenih del so se uporabljali takrat veljavni predpisi, ko je bila odločba izdana in tudi postala pravnomočna. Glede na ugotovljena dejstva bi moralo sodišče uporabljati le predpise od leta 2000, ne pa starejše predpise. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi.

4Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na te določbe se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007.

7Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8Revident v reviziji nasprotuje nekaterim dejanskim ugotovitvam upravnega organa, to pa je nedovoljen revizijski razlog. Sodišče zato preizkusa sodbe glede ugotovljenega dejanskega stanja ni opravilo.

9V okviru presoje materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe pa revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko podlago pravilno presodilo, da je v obravnavanem primeru podan obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP, saj je predlagateljica obnove Ribiška družina A. izkazala pravni interes za udeležbo v postopku dovolitve priglašenih del glede postavitve ograje okrog gramozne jame, ki je v tožnikovi lasti. Sodišče prve stopnje se je pri tem pravilno oprlo na določbe Zakona o vodah – ZV-1 ter Zakona o sladkovodnem ribištvu – ZSlaR ter je pravilno presodilo, da je tožnikova gramoznica glede na določbe ZV-1 vodno zemljišče ter ribolovna voda po ZSlaR in jo kot takšno, ne glede na lastništvo, upravlja ribiška družina na podlagi ribiško gojitvenega načrta. Za sporno gramozno jamo pa je bilo ugotovljeno, da je zajeta v ribiško gojitvenem načrtu Ribiške družine A.. Glede na navedeno je tudi po presoji Vrhovnega sodišča predlagateljica obnove izkazala pravni interes za udeležbo v spornem postopku dovolitve priglašenih del.

10Neutemeljen je revizijski ugovor, da obnovitveni razlog ni podan, ker gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP. Po navedeni določbi lahko oseba, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, če ji ni bila vročena odločba, v roku, ki ga ima stranka za vložitev pritožbe, zahteva vročitev odločbe in nato vloži pritožbo v enakem roku, kot je določen za stranko, če iz vseh okoliščin izhaja, da za izdajo odločbe ni vedela oziroma iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP je tako podan, če oseba, ki bi v postopku morala biti udeležena kot stranski udeleženec, pa ji ta možnost ni bila dana, vročitve odločbe ni mogla zahtevati v roku, ki ga ima stranka za vložitev pritožbe in zato tudi ne vložiti pritožbe v enakem roku, kot je določen za stranko. V obravnavanem primeru je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da predlagatelj obnove ni mogel zahtevati odločbe v pritožbenem roku, ki je veljal za stranko, glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, pa v obravnavani zadevi ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP.

11Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno potrdilo tudi odločitev tožene stranke o pravočasnosti predloga za obnovo postopka. Po določbi 5. točke prvega odstavka 263. člena v času odločanja upravnega organa veljavnega ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/2000, 52/2002) je lahko stranka predlaga obnovo iz razloga 9. točke 260. člena ZUP v roku enega meseca od dneva, ko ji je bila odločba vročena. Glede na dejstvo, da je bila sporna odločba predstavniku prizadete stranke vročena dne 17. 10. 2001, predlog za obnovo postopka pa je bil vložen dne 25. 10. 2001, je bil tudi po presoji Vrhovnega sodišča predlog za obnovo postopka vložen pravočasno.

12Neupošteven je revizijski ugovor, da bi moralo sodišče uporabljati predpise, sprejete od leta 2000 dalje. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se namreč v upravnem sporu zakonitost izpodbijanega upravnega akta praviloma presoja glede na dejansko in pravno podlago v času odločanja upravnega organa.

13Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.