UPRS Sodba III U 122/2017-6

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 595/2016 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 234,09 EUR z 22 % DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od potega tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v ponovnem postopku zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je dne 19. 5. 2015 vložila tožnica.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja tatvine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kopru pod opr. št. II K 35812/2015. Tožena stranka se v obrazložitvi sklicuje na določbe 11., 12. in 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter na Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki v 8. členu določa osnovni znesek minimalnega dohodka 292,56 EUR, kot premoženje pa se upošteva premoženje, ki dosega ali presega višino 14.042,88 EUR in osebne avtomobile ali osebna vozila, ki presegajo vrednost 8.191,86 EUR (24. in 27. člen ZSVarPre). V ugotovitvenem postopku je ugotovila, da je tožnica lastnica osebnega avtomobila Renault CLIO po podatkih spletne strani www.avto.net je vrednost primerljivega osebnega vozila 9.990,00 EUR. V izjasnitvi na ugotovljeno vrednost je tožnica uveljavljala poškodbo vozila na prvem delu ter v posledici nižjo vrednost vozila, ki se giblje med 7.000 in 8.000 EUR. Na poziv sodišča je dostavila račun za popravilo v višini 1.012,16 EUR ter eurotaks cenitev iz katere izhaja začetna cena vozila 9.905,00 EUR, tako da znaša po odbitku stroškov popravila in stroškov prenosa lastništva v višini 444,64 EUR prodajna vrednost vozila 8.892,84 EUR. Glede na navedeno tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev bpp po 13. členu ZBPP, saj vrednost osebnega vozila prosilke dosega in presega vrednost 8.191,68 EUR, zato je v skladu z določilom 24. člena ZBPP prošnjo zavrnila, saj tožnica ne izpolnjuje materialnega kriterija.

3Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da je Upravno sodišče s sodbo III U 333/2016 z dne 28 10. 2016 enkrat že odpravilo odločbo tožene stranke s katero je bila zavrnjena njena prošnja za bpp in v obrazložitvi navedlo, da kolikor vrednost prosilčevega osebnega avtomobila dosega oziroma presega 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (oziroma 8.191,68 EUR) prosilec samo zaradi tega ne izpolnjuje pogojev za dodelitev bpp. Kot je pojasnjeno v 9. točki obrazložitve sodbe to pomeni le, da se v tem primeru to premoženje upošteva v vrednost premoženja, oziroma na način, kot to zakon določa za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči. S tega vidika je relevantna določba 27. člena ZSVarPre v skladu s katero se denarna socialna pomoč in pri tem bpp ne dodeli, če imajo prosilec in njegovi družinski člani premoženje, ki se po ZUJPS upošteva, katerega vrednost dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Tožena stranka se navkljub navodilom sodišča ponovno ni opredelila do preostalih dohodkov tožnice, čeprav je le ta prošnji za bpp priložila vsa potrebna dokazila. Izpodbijana odločba je zato nezakonita zaradi napačne uporabe materialnega prava ter napačno oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Na podlagi poziva tožene stranke je tožnica dne 22. 3. 2017 pri družbi ..., ki je opravila popravilo po prvi nesreči opravila cenitev vozila. Kot izhaja iz priložene cenitve in kalkulacije, ki sta bili skupaj z opombami toženi stranki posredovani dne 5. 4. 2017, bi vrednost popravila znašala 1.012,16 EUR, dejanska vrednost osebnega vozila brez opravljenega popravila pa 7.650,84 EUR, v primeru popravila pa 8.892,84 EUR. Glede na navedeno sodišču predlaga, da zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve pravil postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter ji povrne stroške postopka.

4Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

5Tožba je utemeljena.

6Kakor je bilo toženi stranki pojasnjeno že s sodbo tega sodišča III U 333/2016-6 z dne 28. 10. 2016 se v skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZBPP pri odločanju o prošnji za dodelitev bpp, ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z ZBPP. Do bpp je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Po določbi drugega odstavka tega člena pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine, zaradi stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja bpp ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. ZSvarPre v 8. členu določa osnovni znesek minimalnega dohodka 292,56 EUR (Ur.l. RS, št. 66/2016 z dne 21. 10. 2016) in se je uporabljal v času odločanja upravnega organa o prošnji za dodelitev bpp.

7Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter glede na dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP), to je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Drugi odstavek istega člena ZBPP pa določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilcev uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Pri tem je treba upoštevati, da so bile posamezne, za odločanje v tem postopku relevantne določbe v ZSVarPre, črtane in so prenesene v ZUJPS. ZUJPS v 2. točki prvega odstavka 18. člena predpisuje, da se v premoženje ne štejejo osebni avtomobili oziroma enosedna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke. Torej se le v primeru, da vrednost teh vozil presega 28-kratnik osnovnega zneska to upošteva v premoženje prosilca za dodelitev bpp. Izključitveni razlogi za dodelitev bpp so določeni v 27. členu ZSvarPre, ki v prvem odstavku določa, da se denarna socialna pomoč in s tem tudi bpp ne dodeli, če imajo prosilec ali njegovi družinski člani premoženje, ki se po ZUJPS upošteva, katerega vrednost dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Pri tem se upošteva le premoženje, ki se ga lahko upošteva, in sicer v vrednosti oziroma na način, kot to zakon določa za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči.

8Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka ne glede na navodila sodišča iz že citirane sodbe prošnjo tožnice zavrnila zato, ker je štela, da ne izpolnjuje materialnega kriterija iz 24. člena ZBPP in ni upravičena do bpp iz razloga, ker njeno osebno vozilo presega 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar je v nasprotju z že citiranimi materialnimi predpisi.

9Tožena stranka pa je kršila tudi pravila postopka (prvi odstavek 214. člena ZUP), saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj tožena stranka pri ugotavljanju premoženja ni upoštevala predložene cenitve osebnega avtomobila tožnice, po kateri je le to vredno 7.650,40 EUR, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.

10Iz povedanega izhaja, da je tožena stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe zmotno uporabila materialno pravo ter zagrešila tudi bistveno kršitev pravil postopka v smislu 3. točke drugega odstavka 37. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Sodišče je zato na podlagi 4. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženo stranki, da v ponovnem postopku ob upoštevanju navodil sodišča ponovno odloči o prošnji tožnice.

K točki II izreka:

11Ker je tožnica s tožbo uspela, je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena, da ji tožena stranka povrne stroške upravnega postopka, ki jih je sodišče odmerilo v okviru zahteve tožnice in določb Pravilnika o povrnitvi stroškov postopka tožniku v upravnem sporu. Tožnica v sodbi uveljavlja povračilo odvetniških stroškov v skupni višini 510 točk OT, po vrednosti točke 0,459 EUR to znese 234,09 EUR, kar ji je sodišče priznalo, saj zahtevek ne presega višine, ki je v drugem odstavku 3. člena Pravilnika predvidena za primer kot je obravnavani. Glede na to, da je tožnica zavezanka za DDV je v skladu z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS nagrado povečalo za uveljavljani 22 % DDV. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka skladno z zakonom določenega paricijskega roka (113. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).