VSRS Sklep X Ips 78/2017

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, št. 330-684/2013-24 z dne 16. 7. 2015, s katero je bila zavrnjena odobritev pogodbe o priznanju lastninske pravice, ki sta jo sklenila P. J. in tožnik za tam navedena zemljišča. V upravnem postopku, ki je bil ponovljen na podlagi sodbe Upravnega sodišča I U 1923/2014 z dne 17. 2. 2015, je bilo ugotovljeno, da gre za promet s kmetijskimi zemljišči v smislu 17. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), saj pogoji za priposestvovanje po drugem odstavku 43. člena Stvarnopravnega zakonika niso izkazani. Ker pa promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, je bila odobritev pravnega posla zavrnjena. Tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 33008-149/2015/2 z dne 2. 12. 2015.

2Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na vse tri točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost.¹ Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.²

5V obravnavani zadevi je predmet upravnega spora akt o zavrnitvi odobritve pravnega posla, v katerem pravica oziroma obveznost revidenta ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska in pri obveznosti plačati določen znesek. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.³ Ta namreč določa, da je revizija dovoljena, le v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ta pa presega 20.000,00 EUR.

6Revident tudi ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ta določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije in kako mora biti izkazan odstop od sodne praske Vrhovnega sodišča, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.⁴ Revident teh zahtev ni izpolnil.

7V reviziji navaja, "da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ki se nanaša na prenos lastninske pravice kot ustavno varovane kategorije", in dodaja, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča ter se pri tem sklicuje na odločbo sodišča prve stopnje I U 1884/2011. Ker iz njegovih navedb ne izhaja, katero je tisto konkretno pravno vprašanje v zvezi s prenosom lastninske pravice, ki bi terjalo vsebinsko presojo revizije, je tudi njegovo uveljavljanje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ne glede na to, da po vsebini, s sklicevanjem in povzemanjem stališča iz sodbe Upravnega sodišča, verjetno uveljavlja neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje, že na trditveni podlagi tako pomanjkljivo, da za dovoljenost revizije ne zadošča. Revident bi namreč moral najprej konkretno izpostaviti pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, in nato opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbami, s katerimi utemeljuje odstop, ter zatrjevani odstop konkretno utemeljiti.⁵ Šele na tej podlagi je mogoča presoja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije. Opisanega trditvenega bremena revident ni izpolnil, zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

8Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je ta dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

9Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) bi moral revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

10Tudi v tem delu revident opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil. Navedel je sicer, da predstavlja premoženje, ki je predmet prenosa, zaščiteno kmetijo in mu kot kmetu gospodarjenje s to kmetijo predstavlja poglavitni vir dohodka za preživljanje ter da bo v primeru izgube zemljišč, s katerimi upravlja in gospodari dve desetletji in ki predstavljajo bistveni del njegovega premoženja (cca 60 ha), taka izguba zanj in njegovo družino pomenila hudo ekonomsko in gospodarsko posledico, saj iz teh zemljišč pridobiva znaten dohodek. Vendar za te svoje navedbe, ki so tudi sicer pomanjkljive, saj ne omogočajo niti verjetnega zaključka, da sporna zemljišča predstavljajo bistveni del njegovega premoženja in bistveni vir njegovega dohodka, ni predložil nobenih dokazov. Iz predloženega izpiska portala GURS o vrednosti nepremičnin, ki so predmet prenosa, pa izhaja le, da gre za sedem gozdnih zemljišč in eno delno gozdno in delno kmetijsko zemljišče.

11Glede na obrazloženo uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

12Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. - 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.
² Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
³ Enako sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 115/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 494/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in drugi.
⁴ Glej sklepe Vrhovnega sodišča: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 187/2012, X Ips 302/2013, X Ips 95/2015, X Ips 308/2016 in drugi.
⁵ Prim. s sklepi Vrhovnega sodišča, kot npr.: X Ips 268/2014, X Ips 365/2016, X Ips 28/2017 in drugi.