VDSS VDS sklep Psp 220/99

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožničinemu zahtevku, da se ji prizna pravica do družinske pokojnine po pokojnem I. G. ter ji le-to priznalo od 16.9.1994 dalje. Razveljavilo je odločbi toženca z dne 20.10.1995 ter z dne 7.5.1996. Izreklo je, da bo o odmeri in izplačevanju družinske pokojnine odločil toženec s posebno odločbo v roku dveh mesecev ter odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Tožnica v odgovoru na pritožbo, vloženem po pooblaščencu, prereka pritožbene navedbe ter predlaga zavrnitev le-te kot neutemeljene. Pritožba je utemeljena. Prvostopenjsko sodišče ni dovolj razčistilo vprašanj, bistvenih za odločitev v zadevi, hkrati pa je napačno uporabilo tudi materialno pravo. Pritožba pravilno opozarja, da je ostal nerazčiščen pogoj "zadnjih 3 let pred smrtjo zavarovanca" iz 77. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), veljavnega v času toženčevega postopka. Po tej zakonski določbi pridobi ob pogojih iz 72. ali 73. čl. tega zakona ob zavarovančevi smrti pravico do družinske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja 3 leta pred smrtjo zavarovanca živela z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo (nadalje: izvenzakonska skupnost). S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da je potrebno citirano določbo uporabiti tako, da mora obstojati t.i. izvenzakonska skupnost najmanj 3 leta pred smrtjo zavarovanca, če pa le-ta obstoja manj kot 3 leta, že iz tega razloga ni izpolnjen pogoj iz 77. čl. zakona za priznanje pravice do družinske pokojnine. Zato je potrebno vprašanje pogoja treh let natančno razčistiti, zlasti v primerih, kot je tudi obravnavani, ko je vprašanje pogoja treh let odvinso od pravilne ugotovitve ter upoštevanja pravno relevantnih datumov. Prvostopenjsko sodišče je prišlo do zaključka, da je med pokojnim I. G. in tožnico obstajala izvenzakonska skupnost in da sta v taki skupnosti živela tudi po razvezi zakonske zveze v letu 1991, oz. najmanj 3 leta pred pokojnikovo smrtjo. Ugotovilo je, da sta tožnica in pokojni tudi po razvezi zakonske zveze živela v taki skupnosti, ki jo je v smislu določbe 12. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89) šteti za zakonsko zvezo. Vendar pa je pri izvenzakonski skupnosti, kar poudarja pritožbeno sodišče, potrebno upoštevati, da le-ta pravno ne more obstajati v času zakonske zveze. Navedena pravna instituta se namreč med seboj izključujeta. Po ZZZDR (20. čl.) je namreč pogoj za sklenitev nove zakonske zveze prenehanje ali razveljavitev prej sklenjene zakonske zveze. Zato je nova zakonska zveza, če je sklenjena, ko prejšnja zakonska zveza ni prenehala ali ni bila razveljavljena, neveljavna. ZZZDR v 12. čl. tudi pravno učinkovanje izvenzakonske skupnosti pogojuje z neobstojem razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza neveljavna. Analogno enako kot za sklenitev nove zakonske zveze velja torej tudi, če ne gre za sklenitev nove zakonske zveze, marveč za vzpostavitev izvenzakonske skupnosti. Zato vzpostavitev izvenzakonske skupnosti v tistem delu trajanja le-te, ko zakonska zveza še ni bila razvezana nima po ZZZDR in s tem v zvezi po 77. čl. ZPIZ nikakršnih pravnih posledic. To velja brez izjem. Torej tudi, ko gre tako pri zakonski zvezi kot pri izvenzakonski skupnosti za isti osebi, kot je podano tudi v konkretni zadevi. Tudi pri pravici do družinske pokojnine, ki jo imajo po ZPIZ-u zakonec pokojnega zavarovanca (vdova ali vdovec), razvezani zakonec in oseba, ki je z zavarovancem zadnja 3 leta pred smrtjo živela v izvenzakonski skupnosti (t.i. izvenzakonski partner) gre glede teh treh kategorij oseb za pravico do navedene pokojnine pod za vsako kategorijo oseb popolnoma različnimi pogoji. Tudi zato in glede na vse doslej že obrazloženo, se pri ugotavljanju pogoja "treh let" iz 77. čl. zakona za priznanje pravice do družinske pokojnine po tej zakonski določbi čas trajanja zakonske zveze ter čas trajanja izvenzakonske skupnosti ne smeta kumulirati. Pritožbeno sodišče to še zlasti poudarja, ker iz že navedenega dela obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v tem pogledu zakon zmotno uporabilo. Sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je bila zakonska zveza razvezana dne 6.7.1991 s sodbo Temeljnega sodišča v Murski Soboti, Enota v Murski Soboti, št. P 240/91 z dne 4.6.1991. Točna ugotovitev datuma, od katerega dalje učinkuje razveza zakonske zveze, je v obravnaani zadevi bistvenega pomena. Ker je razvezna sodba oblikovalna oz. konstitutivna, saj se z njo dotedanje pravno razmerje - zakonska zveza - ukinja, učinkuje sodba šele s pravnomočnostjo. Na izvodu razvezne sodbe, ki je v toženčevem spisu, št. 6.007.597, klavzule o pravnomočnosti ni. Lahko, da je 6.7.1991 datum pravnomočnosti sodbe in lahko, da je prvostopenjsko sodišče ta datum povzelo iz poznejšega vpisa matičarja v izpisku iz poročne matične knjige, kjer je navedeno "zakonska zveza razvezana dne 6.7.1991 s sodbo Temeljnega sodišča v Murski Soboti, Enota v Murski Soboti, št. P 240/91 z dne 4.6.1991". Vendar ostaja vse navedeno še odprto, ker sodišče ne obrazloži, od kje mu ta datum. Zato in glede na pravno relevantnost datuma pravnomočnosti sodbe, bo prvostopenjsko sodišče moralo pri navedenem sodišču v Murski Soboti opraviti poizvedbe o tem, kdaj je bila navedena sodba pravnomočna ter upoštevati, da nastopijo pravni učinki razveze zakonske zveze šele s prvim naslednjim dnem po datumu pravnomočnosti sodbe. Nadalje je nasprotje v razlogih sodbe tudi med datumom smrti I. G. ter med datumom v izpisku iz matične knjige umrlih, ki je prav tako v toženčevem spisu, št. 6.007.597, ki ga je prvostopenjsko sodišče imelo na razpolago. V izpisku je kot datum smrti naveden 3.6.1994, sodišče pa v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot datum smrti navaja 4.6.1994. Zato bo moralo pri novem sojenju ugotoviti tudi nesporno točen datum smrti I. G.. Če je bila razvezna sodba pravnomočna dne 6.7.1991 in če je I. G. umrl dne 3.6.1994, pa glede na vse že obrazloženo ni izpolnjen pogoj "treh let" iz 77. čl. ZPIZ, zaradi česar je, ob upoštevanju vsega že prej obrazloženega glede nemožnosti hkratnega obstoja zakonske zveze ter izvenzakonske skupnosti, pravilna ugotovitev navedenih dveh datumov za odločitev v konkretni zadevi bistvenega pomena. Izvenzakonska skupnost bi zgolj časovno gledano morala v takem primeru trajati od 7.7.1991 do 7.7.1994, kar predstavlja 3 leta, šteto od dneva po pravnomočnosti sodbe o razvezi zakonske zveze dalje, kar pa v konkretnem primeru, najsi je datum smrti I. G. ali 3. ali 4.6.1994, ni podano. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi še poudarja, da mora oseba, ki želi uveljaviti pravico po 77. čl. ZPIZ-a, izkazati, da je najmanj zadnja 3 leta pred smrtjo zavarovanca živela z zavarovancem v izvenzakonski skupnosti. ZZZDR sicer nima namena, da bi bilo izenačenje izvenzakonske skupnosti z zakonsko zvezo v pravnih posledicah med partnerjema po naravi stvari popolno, saj bi bil v takem primeru inštitut izvenzakonske skupnosti nesmiseln. Razmerje dveh oseb v izvenzakonski skupnosti pa mora biti vsaj v bistvenih elementih enako razmerju dveh oseb v zakonski zvezi, torej glede skupnega prebivanja, ekonomske skupnosti ter čustvene navezanosti oz. čustveno pozitivnega razmerja, ki je bistveno za zakonsko zvezo. Tožnica sicer v tem postopku izpoveduje, da sta se s pokojnim I. G. razvezala zgolj formalno, ker je njegovi sorodniki niso marali. To pa je v nasprotju z zaključki iz že navedene razvezne sodbe, kjer je navedeno tudi, da sta obe pravdni stranki tudi ob zaslišanju potrdili, da je glede na obstoječa nesoglasja postala njuna zakonska zveza nevzdržna ter obe izrazili željo po razvezi in tedaj sodišče glede na takšno skladno ugotovitev pravdnih strank ni dvomilo, da je prišlo med njima do globoke in trajne nevzdržnosti njune zakonske zveze ter da je s tem podan zakonito zvezni razlog iz 65. čl. ZZZDR in je zato sodišče njuno zakonsko zvezo razvezalo. Navedeno razvezno sodbo je, kot izhaja iz toženčevega dopisa z dne 6.4.1995 v njegovem spisu, le-temu očitno predložila tožnica. Zato bo prvostopenjsko sodišče v novem sojenju pribavilo tudi spis navedenega sodišča v Murski Soboti, št. P240/91 ter ga pregledalo in tožnici predočilo pravno relevantna dejstva iz tega spisa, saj je, s tem, ko je bilo stanje med razvezanima zakoncema pred razvezo zakonske zveze tako, kot je opisano v že navedeni razvezni sodbi, nelogično in zato nesprejemljivo, da bi se med njima takoj po razvezi, ali pa vsak v kratkem času po razvezi, spet ustvarilo takšno razumevanje in čustvena navezanost, kot se predpostavlja med osebami v zakonski zvezi in ki je, kot že obrazloženo, eden bistvenih elementov tudi izvenzakonske skupnosti. Šele ko bo prvostopenjsko sodišče v novem sojenju razčistilo navedena bistvena dejstva ter izvedlo dokaze v nakazani smeri, bo lahko o zadevi znova odločilo. Pritožbeno sodišče pa še pripominja, da je v postopku pred prvostopenjskim sodiščem prišlo tudi do kršitve 11. tč. 339. čl. ZPP, torej do kršitve pravil o zastopanju pravne osebe po pooblaščencih. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče obravnavalo tudi odgovor toženca na tožbo. Po zakonu zastopa toženca generalni direktor, ta pa lahko prenese pooblastilo za zastopanje na drugega delavca. Odgovoru na tožbo je priloženo pooblastilo generalnega direktorja K. B, katere ime je strojepisno napisano na odgovoru, iz podpisa pa je razvidno, da ga je zanjo podpisala druga oseba, za katero v spisu sodišča prve stopnje ni pooblastila generalnega direktorja. Zato bo moralo prvostopenjsko sodišče navedeno kršitev v novem sojenju odpraviti, upoštevaje določbe ZPP o pooblaščencih ter pooblastilih.