77. člen ZPIZ

Ni podana življenjska skupnost med moškim in žensko, če nista imela skupnega prebivališča, če nista živela v skupnem gospodinjstvu, če med njima ni bilo ekonomske skupnosti in če med njima ni bilo notranjega čustvenega razmerja. Zato tožnica nima pravice do družinske pokojnine v smislu 77. člena ZPIZ (Uradni list RS, št. 12/92 s spremembami) v zvezi z 12. in 13. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, prečiščeno besedilo).

Ker je izvenzakonska skupnost na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja z zakonsko zvezo izenačena šele od 1.1.1984 dalje, tožnici po izvenzakonskemu partnerju, umrlemu leta 1961, pravice do družinske pokojnine ni mogoče priznati.

Četudi je tožnica prišla na dom H.O. zato, da bi mu gospodinjila, to ne pomeni, da se ne bi mogla nato tekom časa skupnega bivanja med njo in H.O. razviti življenjska skupnost, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, kot to določa ZPIZ/92 v 77. členu. Bistveni elementi izvenzakonske skupnosti so določeni z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (dalj časa trajajoče skupno življenje, ekonomska skupnost ter medsebojna čustvena pripadnost in povezanost). Volja obeh partnerjev je za presojo, ali gre za izvenzakonsko skupnost ali ne, bistvenega pomena.

Tožnici, ki je z zavarovancem živela v zunajzakonski skupnosti, ni mogoče priznati pravice do družinske pokojnine po pok. zavarovancu, če zakonska zveza med umrlim in njegovo ženo ni bila razvezana.

Izvenzakonska skupnost mora po določbi 77. člena ZPIZ trajati najmanj tri leta, da lahko zunajzakonski partner pridobi pravico do družinske pokojnine po umrlem zunajzakonskem partnerju. Čeprav sta bivša zakonca po razvezi živela skupaj, vendar ta izvenzakonska skupnost ni trajala vsaj tri leta, ni izpolnjen pogoj za priznanje družinske pokojnine.