VSL sklep II Cp 6832/2006

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa odločilo, da ne dovoli spremembe tožbe.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Poudarja, da zgolj okoliščina, ker ZPP predvideva določene posebnosti v postopkih glede zahtevkov iz naslova motenja posesti, to še ne pomeni, da sta motenjski in služnostni zahtevek obravnavana v istovrstnem postopku po 4. odstavku 162. člena ZPP. Za presojo pravdnega standarda istovrstnosti je potrebna analiza posebnosti posestnega varstva v korelaciji z ugotavljanjem dejanskega stanja v služnostni pravdi. Glavno pravilo za vse postopke opredeljene v 28. poglavju ZPP je, da zanje veljajo določbe ZPP, če niso posamezni instituti posebej drugače urejeni. Za postopek v posestnih sporih to pravilo določa 424. člena ZPP. Primarno veljajo določbe predvidene za redni postopek, razen če ni v poglavju posebej drugače določene. Vprašanje je ali posamezna posebna pravila v posestni pravdi že pomenijo kršitev pravila 4. odstavka 182. člena ZPP glede postopka iste vrste. Postopek v pravdah zaradi motenja posesti je sumaren postopek v smislu, da je razpravna tema omejena na ugotavljanje zadnje mirne posesti in njenega motenja. Dodatno je poudarjeno hitro obravnavanje. Drugih posebnih določb ni. Ker se pri služnostni tožbi prav tako ugotavlja posestno stanje in njegovo trajanj, se izkaže, da ni razlik med postopkoma. Podredni zahtevek pa tudi izpolnjuje pogoje za spremembo tožbe po 185. členu ZPP in sicer iz razloga ekonomičnosti postopka. V konkretnem primeru se je ugotovilo, da je tožnik od nekdaj uporabljal sporno dovozno pot za pomoč pri sezonskih delih. Glede na zbrano procesno pravilo bi že načelo ekonomičnosti zahtevalo, da sodišče omogoči dokončno ureditev razmerja med strankama, pa čeprav v obliki služnostnega varstva. To je tudi v skladu z ustavno zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bo tožnik v novem postopku vse moral začeti znova. Pritožnik graja tudi pavšalno obrazložitev sklepa glede spremembe tožbe, saj le zatrjuje, da gre za različne postopke, v čem naj bi bile razlike pa ne govori.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek v sporih zaradi motenja posesti ima dve temeljni značilnosti, ki ga konceptualno razlikujeta od drugih pravdnih postopkov, predvsem od navadnega pravdnega postopka. To je najprej pravilo materialnopravnega značaja, po katerem se obravnavanje tožbe omeji le na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Postopek zaradi motenja posesti je torej provizoričen postopek, namenjen zavarovanju dejanskega spornega stanja med strankama ne upoštevaje stvarne pravice, ki jih imajo pravdne stranke na sporni stvari. Cilj pravde zaradi motenja posesti je zgolj vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja in sankcioniranje ter preprečitev nadaljnje samovolje stranke, ki enostransko spremeni dejansko stanje na sporni stvari oziroma razmerje strank glede sporne stvari. Tej materialnopravni zahtevi, ki določa okvir odločanja sodišča (sumarnost postopka), je komplementarna zahteva procesno pravnega značaja iz 425. člena ZPP, ki pri procesnem vodenju od sodišča terja takšno določanje rokov in narokov, da se vsaka zadeva v sporu zaradi motenja posesti reši hitro. Gre torej tudi za poudarjeno načelo hitrosti postopka, ki ni predpisana značilnost splošnega pravdnega postopka. Omenjeni določbi torej opredeljujeta postopek zaradi motenja posesti kot postopek drugačne vrste, ki je prav zaradi opisanih posebnosti tudi umeščen v posebno poglavje zakona. Tako iz omenjenega materialnopravnega pravila kot iz omenjenega procesnega pravila, ki temu postopku torej dajeta specifičen značaj glede na druge pravdne postopke, pa izhaja nemožnost obremenitve tega postopka z ugotavljanjem ali kateri od strank pripada kakšna stvarna pravica na sporni stvari. Prav takšno - v pravdi zaradi motenja posesti nedovoljeno sodno varstvo - ugotovitev pravice stvarne služnosti na sporni poti, ki je predmet motenjskega zahtevka in prepoved poseganja vanjo, in ki bi nedvomno dokazni postopek dodatno obremenil tudi s časovnim podaljšanjem obravnavanja, pa je s podrejenim tožbenim zahtevkom zahtevala tožeča stranka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. odstavka 182. člena ZPP in ni dovolilo spremembe tožbe tožeče stranke, ki terja obravnavanje zatrjevane stvarne pravice v za ta namen nepredvidenem postopku.

Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče zavrniti pritožbo in potrditi izpodbijani sklep, saj uveljavljani pritožbeni razlogi niso izkazani, prav tako pa tudi ni našlo nobene po uradni dolžnosti upoštevne procesne kršitve (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in

366členom ZPP ter 163. členom ZD).