VSM sklep II Cp 772/2006

Pritožbi se ugodi in se prvostopni sklep razveljavi ter vrne zadeva
sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor

drugodolžnice, vložen zoper sklep o novem izvršilnem sredstvu opr.

št. z dne 6.12.2005 ob ugotovitvi, da so ugovorne navedbe o

odsotnosti pasivne legitimacije neutemeljene, ker je že pravnomočen

sklep o nadaljevanju izvršbe tudi zoper drugodolžnico, navedbe

ugovora pa ne napadajo novega izvršilnega sredstva.

Zoper takšen sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov

pritožuje drugodolžnica z neposredno pritožbo ter predlaga njegovo

razveljavitev. Vztraja pri vseh ugovornih navedbah, to je da ji ni

bil vročen singularni sklep o izvršbi pod opr. št. Ig, niti sklep o

nadaljevanju izvršbe zoper njo kot družbenico, posebej pa izpostavlja

v ugovoru napadeno pasivno legitimacijo, ker ni bila aktivna

družbenica prvotne dolžnice - družbe.

Pritožba je utemeljena.

Sicer ni pritrditi pritožbi, da bi osnovni sklep o izvršbi v Ig

zadevi prvo sodišče moralo vročiti drugodolžnici skupaj s sklepom o

dovolitvi izvršbe na novo izvršilno sredstvo, zoper katerega se je

drugodolžnica pritožila. Dejstvo je namreč, da je singularni sklep o

izvršbi zoper družbo bil le-tej, ko je še obstajala, vročen in je

postal pravnomočen. Pa tudi sklep o nadaljevanju izvršbe zoper oba

družbenika izbrisane družbe, med drugim tudi zoper drugodolžnico, je

že postal pravnomočen, saj je slednji bil pravilno vročen v smislu

določil 141. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.

členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Ob tem velja

drugodolžnica za stranko postopka, ki ima možnost vpogleda v spis in

zahtevati fotokopije spisovne dokumentacije, kar je smiselno vse tudi

razumeti iz prvostopnih razlogov. Tako so v tem primeru podane vse

predpostavke za nadaljevanje postopka.

Vendar se prvostopno sodišče ob preizkusu ugovora pasivne

legitimacije drugodolžnice iz razloga, ker ni bila aktivna

družbenica, torej da terjatev izbrisane družbe, ni prešla nanjo, ki

je podan po izteku roka iz vidika ugovorne graje terjatve po temelju,

z njim sploh ni ukvarjalo. Zato so izostali o njem tudi razlogi o teh

odločilnih dejstvih. O njem bi namreč prvostopno sodišče moralo

odločati skladno z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji

Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 30.6.2003, ki predvideva za

tako oporekanje prehodov obveznosti na družbenika, vložitev ugovora

po izteku roka, po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zaradi

odsotnosti razlogov o ugovornih navedbah, da terjatev ni prešla na

drugodolžnico, ni mogoče preizkusiti pravilnosti napadenega

prvostopnega sklepa, ki zoper drugodolžnico dovoljuje izvršbo z

rubežem osebnega dohodka. V tem je zazreti v delu prvega sodišča

absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki jo pritožba

izpostavlja in je upoštevna tudi po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP

v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Pritožbena odločitev je sprejeta po določilih 3. točke 365. člena ZPP

v zvezi s 15. členom ZIZ in 354. členom ZPP.

Pritožbeni stroški niso zahtevani.