VSM sklep II Cp 1492/2006

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve
stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje

najboljšemu ponudniku domaknilo nepremičnino parc. št.,

parc. št. in parc. št. vpisane v zemljiško knjigo

okrajnega sodišča vl. št. k.o. do 1/2 po izklicni ceni

10,967.415,00 SIT. Kupca je zavezalo, da je dolžan

plačati kupnino zmanjšano za znesek varščine v roku 30

dni.

Po izročitvi 1/2 nepremičnine kupcu je odredilo vknjižbo

izbrisa zastavnih pravic, zaznamb sklepov o izvršbi in

izbris zaznamb prepovedi razpolaganja, odtujitve in

nadaljnjih obremenitev.

S sklepom je domaknilo najboljšemu ponudniku tudi

nepremičnino vl. št. k.o., vendar je bil sklep v tem

delu razveljavljen, ker kupec v danem roku ni plačal

kupnine, zato se je pritožbeno sodišče omejilo le na

obravnavanje nepremičnine vl. št. k.o. do 1/2.

Zoper sklep o domiku se pravočasno pritožuje dolžnik,

smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da

pritožbeno sodišče zavrže izrečeni sklep, odloči, da

dolžniki niso dolžniki na pasivni strani družbe in da se

upoštevajo enaka merila kot v sklepu višjega sodišča.

Pritožba ni utemeljena.

Kakšen naslov dolžnikov je napisan v zemljiški knjigi na

pravilnost izpodbijanega sklepa o domiku ne more

vplivati.

Ne drži, da sodišče ne more opravljati pravnih dejanj,

dokler so vsa zemljišča v lasti družbe. Upniki v tem

izvršilnem postopku so svojim predlogom za izvršbo na

nepremičnine priložili izpisek iz zemljiške knjige kot

dokaz, da je nepremičnina last dolžnika (prvi odstavek

168člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Dolžnik je bil takrat obstoječa pravna oseba, in je bil

tako ta pogoj ob vložitvi izvršilnih predlogov in izdaji

sklepov o izvršbi izpolnjen. Kasneje se je zaradi

izbrisa družbe iz sodnega registra izvršilni postopek

nadaljeval zoper družbenike izbrisane družbe, to je

sedanje dolžnike. Kot lastnik nepremičnine je v

zemljiški knjigi še vedno vknjižena družba, vendar pa to

ni ovira, da se izvršilni postopek ne bi nadaljeval. Z

zaznambo sklepa o izvršbi pridobi upnik zastavno pravico

na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje

pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi

odstavek 170. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 122.

člena ZIZ).

Sklep o izvršbi v tej izvršilni zadevi je bil zaznamovan

v zemljiški knjigi 27.12.1995 pod Dn. št. 14.03.1996

sklep o izvršbi v pridruženem spisu upnika pod Dn. št.

in 04.04.1996 sklep o izvršbi v pridruženem spisu upnika

(sedaj družbenik) in so tako ti upniki na podlagi

določila drugega odstavka 170. člena ZIZ v zvezi s prvim

odstavkom 122. člena ZIZ, pridobili zastavno pravico na

nepremičnini vl. št. k.o. do 1/2 tudi proti tistemu, ki

bo kasneje pridobil lastninsko pravico na tej

nepremičnini. Iz povedanega je mogoče zaključiti, da za

prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku po zaznambi

sklepa o izvršbi ni več pomembno njeno lastništvo.

Je na strani upnikov stranka v postopku kot družbenik

družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra, sklep

o njegovem vstopu v ta izvršilni postopek pa je postal

pravnomočen 29.11.2005.

V pritožbi zoper sklep o domiku dolžnik ne more več

ugovarjati pasivne legitimacije, zastaranja ter

neobstoja terjatev, izpodbijati izbrisa družbe iz

sodnega registra, in zamude enoletnega roka za

nadaljevanje postopka zoper družbenike.

Vsa ostala pritožbena izvajanja o nespoštovanju Ustavne

odločbe, Upravne odločbe (s katero je Upravno sodišče

RS tožbi ugodilo, odpravilo odločbo in vrnilo zadevo

Ministrstvu za finance v ponoven postopek), zatrjevanja,

da ima dolžnik potrdilo o nekaznovanju, da družbe ni

mogel dokapitalizirati, ker je bil v priporu, družbenik

pa je bil še mladoleten, da ni stranka v postopku na

pasivni strani, na pravilnost izpodbijanega sklepa ne

morejo vplivati.

Prvostopno sodišče tudi ni kršilo določbe drugega in

tretjega odstavka 107. in 108. člena Zakona o pravdnem

postopku - ZPP. Postopki, ki jih je v tej izvršilni

zadevi sodišče prekinilo zaradi izbrisa družbe iz

sodnega registra, je tudi nadaljevalo, zato je očitek

dolžnika v tej smeri neutemeljen.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob

uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih

kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni

dolžnosti, zato je skladno z določilom 2. točke 365.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in

potrdilo izpodbijani sklep.

Izrek o stroških je odpadel, ker ti niso bili

priglašeni.