VSM sklep I Cp 2561/2005

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve
stopnje.
Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožene stranke za

nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil končan s

sodno poravnavo.

Takšen sklep izpodbija tožena stranka "iz vseh pritožbenih razlogov"

in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi ter zadevo vrne

sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Navaja, da sta pravdni

stranki sklenili pogojno sodno poravnavo, ki bi veljala le, če bi

tožeča stranka v 30 dneh plačala kupnino, česar pa ni

storila.

Pritožba ni utemeljena.

Pravdni stranki sta na naroku za glavno obravnavo 01.06.2005 sklenili

sodno poravnavo, s katero sta se dogovorili, da tožeča stranka proda

toženi stranki nepremičnino, tožena stranka pa v 30 dneh po sklenitvi

poravnave plača kupnino 66.358,43 EUR, nakar ji bo tožena stranka v 8

dneh po plačilu izdala ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo. V zadnjem

členu sodne poravnave je določeno, da je sklenjena pod razveznim

pogojem, in v primeru neplačila kupnine v 30 dneh od sklenitve te

poravnave ne velja.

Sodna poravnava pod razveznim pogojem ni mogoča, oziroma ne preneha

veljati, če se izpolni razvezni pogoj. Sodna poravnava ima

materialnopravne učinke, ki so v ureditvi spornega razmerja, pa tudi

procesnopravne učinke, ki so v končanju pravdnega postopka in v

pravnomočnosti ter izvršljivosti dogovorjene rešitve

zadeve.

Določba v sodni poravnavi pravdnih strank, da je sklenjena pod

razveznim pogojem, pomeni, da je ob njenem podpisu veljala (drugi

odstavek 307. člen ZPP), ne pa, da začne veljati šele, ko bi bila

plačana kupnina. S podpisom zapisnika je bil pravdni postopek končan

in tako, kot mora sodišče po 308. členu Zakona o pravdnem postopku -

ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda pravda o

predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna praksa, ker v takem

primeru tožbo zavrže, ni mogoče nadaljevati pravdnega postopka, ki je

bil končan s sodno poravnavo. Sodišče prve stopnje je predlog tožene

stranke pravilno zavrglo. Pravilno jo je tudi poučilo, da sodna

poravnava predstavlja izvršilni naslov in da je mogoča posebna tožba

za razveljavitev sodne poravnave, pod pogoji 392. in

393člena ZPP.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče po 2. točki 365. člena

ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške

pritožbe.