VSL sklep I Cp 502/2006

Pritožbi zoper sklep z dne 8.8.2005, opr. št. P 2336/2005-III-5, se
ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču
prve stopnje v nov postopek.
Pritožbi zoper sklep z dne 17.11.2005, opr. št. P 2336/2005-III-15,
se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijanim sklepom z dne 8.8.2005 je sodišče prve stopnje predlog

za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo. Z izpodbijanim sklepom z

dne 17.11.2005 pa je sodišče prve stopnje sklenilo, da ni stvarno

pristojno za odločanje v tem sporu (1. točka izreka) ter da bo po

pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču kot

stvarno pristojnemu sodišču (2. točka izreka).

Zoper oba sklepa se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Sklep z

dne 8.8.2005 izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka in

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno

sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožečo

stranko oprosti plačila sodnih taks, podrejeno pa, da izpodbijani

sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da je tožnik istočasno prejel tako sklep z dne 22.7.2005, s

katerim je sodišče tožnika pozvalo na dopolnitev predloga za

oprostitev plačila sodnih taks, kot tudi sklep z dne 8.8.2005, s

katerim je sodišče zavrnilo njegov predlog za oprostitev plačila

sodnih taks. Sodišče je z izdajo obravnavanih sklepov dejansko

odločalo in sklepe vročalo v času sodnih počitnic, tj. v času od

15.7.2005 do 15.8.2005, ko sodišče, razen v nujnih zadevah, ne

posluje. Sodišče s tem, ko tožniku ni vročilo sklepa z dne 22.7.2005

in kljub temu izdalo sklep z dne 8.8.2005, tožniku ni dalo možnosti

obravnavanja oz. možnosti, da bi ustrezno dopolnil svojo vlogo, zato

tožnik ni imel možnosti varovanja svojih interesov. Z navedenim

postopanjem je sodišče bistveno kršilo določbe postopka. Prav tako je

sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje in ni pravilno ter

zadostno upoštevalo premoženjskih razmer tožnika in je tako

neutemeljeno zavrnilo njegovo prošnjo za oprostitev plačila sodnih

taks. Hkrati z vložitvijo pritožbe je tožnik priložil še nadaljnjo

dokumentacijo k svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

V pritožbi zoper sklep z dne 17.11.2005 tožnik sodišču prve stopnje

očita bistveno kršitev določb postopka, in sicer neuporabo tretjega

odstavka 17. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Ker se v skladu z navedeno določbo stvarna pristojnost presoja po

dnevu uvedbe postopka, ta pa se začne s tožbo, je sodišče prve

stopnje še naprej pristojno za sojenje v tej zadevi kljub kasnejšemu

umiku tožbe.

Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 8.8.2005:

Sodišče prve stopnje je dne 22.7.2005 izdalo sklep, s katerim je

tožečo stranko pozvalo, da predlog za taksno oprostitev dopolni

tako, da predloži v izreku navedene listine. Po odpravi navedenega

sklepa je tožnik v spis predložil listine za dopolnitev predloga za

oprostitev plačila sodnih taks, tj. dne 23.7.2005. Dne 8.8.2005 je

sodišče izdalo izpodbijani sklep, da se predlog tožeče stranke za

oprostitev plačila sodnih taks zavrne. Iz povratnice, pripete k l.

št. 18, je razvidno, da je tožnik oba sklepa prejel istočasno

31.8.2005. Pritrditi je pritožbi, da je sodišče prve stopnje s tem,

ko je izpodbijani sklep izdalo, ne da bi bil sklep na dopolnitev

predloga tožeči stranki vročen in ne da bi rok za dopolnitev predloga

tudi pretekel, kršilo določbo 108. člena ZPP, saj tožniku ni dalo

primernega roka, da vlogo dopolni. Tožnik je k pritožbi predložil še

dodatne listine, s katerimi utemeljuje svoje slabo premoženjsko

stanje, vendar jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ker je

preuranjeno izdalo izpodbijani sklep. Navedenih listin pri svojem

odločanju ni upoštevalo in ocenilo, bi pa jih moralo, saj so bile

predložene v petnajstih dneh od vročitve sklepa z dne 22.7.2005. S

tem je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev določbe 108. člena ZPP,

ki pa bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega

sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritožbi je bilo treba zato

ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču

prve stopnje v nov postopek. V novem postopku naj sodišče prve

stopnje upošteva tudi listine, ki jih je tožnik predložil pravočasno,

ter o zadevi ponovno odloči (3. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 17.11.2005:

V tej pravdni zadevi je bila dne 11.7.2005 vložena tožba na plačilo

2.009.631,00 SIT s pripadki. Dne 15.9.2005 je tožeča stranka delno

umaknila tožbo za 500.000,00 SIT, tako da je vrednost spornega

predmeta znašala 1.509.631,00 SIT. Tožbo je delno umaknila še pred

vročitvijo tožbe toženi stranki.

Določba drugega odstavka 19. člena ZPP sicer res določa, da se lahko

okrožno sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za

zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu

tožbe, ki traja vse do vročitve tožbe toženi stranki. Vendar pa je

treba pritrditi pritožbi, da se pristojnost presoja na podlagi navedb

v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek

17člena ZPP). V tretjem odstavku 17. člena ZPP je tako tudi izrecno

določeno, da če se med postopkom (postopek se začne s tožbo; 179.

člen ZPP) spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost

sodišča ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane

sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (op. ne ob vročitvi

tožbe), pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb

pristojno drugo sodišče iste vrste. Določba o ustalitvi pristojnosti

sodišča tako v zvezi s stvarno pristojnostjo narekuje, da zmanjšanje

tožbenega zahtevka tekom postopka na pristojnost nima nobenega

vpliva. V tem primeru se pristojnost določa glede na dejansko stanje

ob vložitvi tožbe, ne pa ob vročitvi tožbe. Takšna razlaga je tudi v

skladu z načelom ekonomičnosti postopka. Določba 19. člena ZPP, na

katero se je oprlo sodišče prve stopnje, pa se nanaša na primere, ko

vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000,00 SIT že ob sami

vložitvi tožbe.

Ker je vrednost spornega predmeta ob vložitvi tožbe presegala

2.000.000,00 SIT (32. člen ZPP), je kljub znižanju tožbenega zahtevka

ostalo pristojno okrožno sodišče. Sodišče prve stopnje je s tem, ko

se je izreklo za stvarno nepristojno, bistveno kršilo določbe

pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), zaradi česar je

bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijani sklep

razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka

165člena ZPP.