VSL sklep II Cp 4738/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za

obnovo meje.

Zoper navedeni sklep vlagajo pritožbo predlagatelji. Uveljavljajo

vse pritožbene razloge. Predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa

in vrnitev zadeve v novo odločanje. Poudarjajo, da ne drži zaključek

prvostopnega sodišča, da negativne procesne predpostavke pomanjkanja

procesne legitimacije nasprotnih udeležencev ni mogoče sanirati.

Predlagatelji so poskušali dopolniti svoj predlog z navedbo dedičev

umrlega predlagatelja, vendar to ni mogoče, saj po pokojnem A. R.

zapuščinski postopek ni bil izveden in njegovi pravni nasledniki niso

znani. Zato so predlagali postavitev skrbnika za poseben primer na

podlagi določbe 211. in 212. člena ZZZDR. O tem predlogu pa sodišče

ni odločalo, čeprav bi moralo. S postavitvijo skrbnika za poseben

primer bi postal pokojni nasprotni udeleženec procesno sposobna

stranka. Sodišče bi najprej moralo odločati o predlogu za postavitev

skrbnika za poseben primer. Šele če bi ta predlog zavrnilo,

predlagatelji pa tudi po tem ne bi odpravili procesne

pomanjkljivosti, bi lahko zavrglo predlog. Nelogično je razlogovanje

sodišča, da lastnik premoženja ni znan, zanj se le ne ve, kdo je.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožniki menijo, da je sodišče prve stopnje procesno nepravilno

odločilo, ker ni predhodno odločilo tudi o njihovem predlogu za

postavitev skrbnika za poseben primer v smislu določb 211. in 212.

člena ZZZDR. Takšno pritožbeno stališče pa ni pravilno. Obstoj

fizične osebe je absolutna procesna predpostavka tudi v nepravdnem

postopku. Če fizična oseba ni več živa, nima sposobnosti biti stranka

(člen 76/1 ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sposobnost biti stranka

ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava,

torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Fizična oseba jo

pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo. Sposobnost biti stranka je

ena od temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe oziroma v nepravdnem

postopku predloga in mora sodišče v skladu z 82. členom ZPP v zvezi s

37členom ZNP ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti, ali je

tisti, ki nastopa kot stranka lahko sploh stranka oz. udeleženec

postopka (glej na primer sklep VS RS II Ips 186/98, z dne 31.3.1999;

objavljen v sodni bazi SOVS). To pa pomeni, da zoper mrtvo fizično

osebo ni dopustno niti začeti sodnega postopka, kakršen je nepravdni

postopek. Da je sploh mogoče meritorno odločanje o predlogu mora biti

torej ta uperjen zoper osebo, ki je lahko stranka v postopku, torej

zoper obstoječo fizično osebo. Če je uperjen zoper mrtvo osebo gre za

procesno pomanjkljivost oz. absolutno procesno oviro, ki je ni mogoče

odpraviti na podlagi določbe 1. odstavka 81. člena ZPP v zvezi s 37.

členom ZNP, kot pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje (glej

tudi razloge že zgoraj cit. odločbe VS RS). Takšen predlog je

potrebno zavreči, kot je to storilo sodišče prve stopnje (5. odstavek

cit. člena ZPP). Skrbnik za poseben primer v smislu določb ZZZDR na

mesto neobstoječe - mrtve osebe ne more vstopiti niti kot

materialnopravni zavezanec niti kot njegov procesni zastopnik in tudi

ne kot zastopnik neznanih dedičev. Začasnega skrbnika lahko postavi

sodišče le v uvedenem zapuščinskem postopku v skladu z določbo 131.

člena ZPP. Določba 211. člena ZZZDR o postavitvi skrbnika v primeru,

ko je potrebno poskrbeti za premoženje neznanega lastnika, torej ni

uporabna za reševanje procesnih situacij, kakršna je konkretna, ko

gre za vprašanje sposobnosti biti stranka v predlogu označenega

nasprotnega udeleženca, ki mora biti izkazana že takoj na začetku

postopka. Kot že procesno pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje,

torej ni izkazana absolutna procesna predpostavka, in se te

pomanjkljivosti ne da odpraviti s postavitvijo skrbnika za poseben

primer, ki bi upoštevaje navedeno določbo ZZZDR lahko le skrbel za

pokojnikovo premoženje, ne pa tudi nastopal namesto njega kot stranka

oziroma kot njegov zastopnik ali kot zastopnik še neugotovljenih

dedičev nasprotnega udeleženca. Zato sodišče prve stopnje tudi ni

storilo procesne napake, ker o predlogu predlagateljev za postavitev

skrbnika za poseben primer, ki naj bi nadomestil procesno

pomanjkljivost na strani označenega mrtvega nasprotnega udeleženca,

sploh ni odločalo.

Zato je moralo pritožbeno sodišče, ki tudi v okviru uradoma

izvedenega procesnega preizkusa kakšnih nepravilnosti ni ugotovilo,

pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje

(člen 353 in 365/tč. 2 ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).