VSK sklep Kp 220/94

Pritožbi zagovornika obdolženega A se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 95. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo sredstva sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obdolženi A storil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 2. v zvezi s 1. odstavkom 177. člena KZS in mu na podlagi 1. odstavka 64. člena KZJ izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v prostosti. Na podlagi 2. odstavka 108. člena ZKP je oškodovani Zdravstveni dom s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Po 1. odstavku 98. člena ZKP je odločilo še, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka v znesku 18.800,00 SIT in povprečnino v znesku 3.000,00 SIT.

Zoper sklep se zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka, tedaj pritožbenega razloga po 4. točki 363. člena v zvezi z 2. odstavkom 367. člena ZKP, pritožuje obdolženčev zagovornik. Prizivnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter odloči, da bremenijo stroški kazenskega postopka sredstva sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Prav ima zagovornik obdolženega A, ko izpostavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko je njegovemu varovancu, sklicujoč se na 1. odstavek 98. člena ZKP, naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka. Res je namreč, da je po omenjeni zakonski določbi moč naložiti v povrnitev stroške samo tistemu obdolžencu, ki je bil spoznan za krivega, izvzemši seveda primere, ko je bil obdolžencu izrečen sodni opomin. Obdolženemu A pa je bil izrečen varnostni ukrep po 1. odstavku 64. člena KZJ, torej za krivega ni bil spoznan. Tudi v določilu 508. člena ZKP ni podlage za odločitev, ki jo je sprejelo prvostopenjsko sodišče, saj je v njem navedeno, da se glede postopka za uporabo varnostnih ukrepov ali za odvzem premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka ni niti besede, če ni v XXVIII. poglavju določeno kaj drugega, smiselno uporabljajo druge določbe Zakona o kazenskem postopku. Očitno je torej, da v procesnih določbah ni podlage za naložitev stroškov v povrnitev obdolžencu, pravne praznine pa si tudi ni moč razlagati obdolženemu v škodo in je zato pritožbeno sodišče pritožbi obdolženčevega zagovornika ugodilo in pobijani sklep na podlagi 3. odstavka 397. člena ZKP spremenilo, kot je razvidno iz izreka.

Sklicevanje na določila KZ SFRJ in ZKP, ki sta v naš pravni red sprejeta predpisa iz zakonodaje nekdanje zvezne države, ima podlago v 1. odstavku 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter 1. odstavku 1. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).